Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol je včeraj jadralcu Matevžu Lenarčiču pred ultralahkim letalom Virus SW za srečo stisnil roko. Zopet si jo bosta podala čez približno mesec dni, ko se Lenarčič vrne z nove ekstremne avanture. Tokrat bo s Pipistrelovim Virusom preletel severni tečaj in med poletom meril prisotnost črnega ogljika v ozračju, drugega največjega povzročitelja podnebnih sprememb.
Na pot bo krenil 19. aprila zjutraj z brniškega letališča. »Vzletel bom zgodaj, saj moram biti ob 15. uri že na tiskovni konferenci v Koebenhavnu,« se nasmehne Lenarčič. Datum vzleta ima tudi simbolni pomen, saj se je lani na ta dan vrnil s poleta okrog zemeljske oble, med katerim je preletel tri oceane, Mount Everest, pristal na Antarktiki in šestkrat preletel ekvator.
Pristanek na ledu pomeni konec
Tokrat posebni pristanki na Arktiki ne bodo zaželeni. »Pristanek na ledu pomeni game over. Poleta z ledu naprej ni,« je jasen snovalec letala Ivo Boscarol. Priznava, da jim pri sodelovanju z Matevžem Lenarčičem ni nikoli dolgčas. »Vedno si izmisli kakšen naš glavobol, a ti glavoboli so sladki. Mi smo znani po tem, da si radi cilje postavljamo visoko, Matevž pa nima ovir v glavi in to so najboljši pogoji za dober razvoj,« pravi. Lenarčič zahteva od letala bistveno več kot navadni kupci, in če je letalo pripravljeno za ekstremne pogoje, je toliko varnejše tudi za navadno uporabo, pravi Boscarol. »Letošnji let bo ekstremen, saj bo potekal tudi ponoči in ob ekstremno nizkih temperaturah, zato so bile potrebne predvsem izboljšave proti zaledenitvi,« pravi ajdovski letalec. Zaveda se, da bo potrebno tudi nekaj sreče, če pa do kritičnih razmer vendarle pride, Boscarol o Lenarčičevih sposobnostih ne dvomi. »S svojo hladnokrvnostjo in preračunljivostjo bo pravilno reagiral. Tako kot je še vedno doslej,« meni.
Lenarčič ne ovinkari in naravnost pove, da neprijetnosti pričakuje. »Večina jih je povezanih z delovanjem letala, vremenom in pravimi odločitvami,« pravi in upa, da na severnem polu ne bo pristal, sicer bo tam moral tudi ostati. Računa, da bo za polet potreboval najmanj tri tedne, a kdaj natančno se bo vrnil, še ne zna napovedati. Ves čas poleta bo s posebnim merilnikom, nameščenim na letalo, meril tudi izpuste črnega ogljika. Irena Ježek iz podjetja Aerosol, ki razvija in izdeluje instrumente za merjenje črnega ogljika, pojasnjuje, da gre za meritve, ki jih doslej ni opravljal še nihče in bodo pokazale, kako onesnaženo je ozračje nad severnim polom. »Te meritve so izjemne. Večina dosedanjih meritev je bila opravljena na tleh in nimamo podatkov, kaj se dogaja višje v atmosferi,« pojasnjuje.
Meritve bodo koristne za razumevanje razmer na Zemlji
Gre za preprosto in poceni meritev, ki jo je Lenarčič opravil že na lanskem preletu okrog sveta. »Pokazalo se je, predvsem pri poletih čez Indijo, da je onesnaženje močno prisotno tudi zelo visoko nad tlemi. To spoznanje je pomembno, saj ima črni ogljik več negativnih posledic na atmosfero. Lahko zasenči zemeljsko površje in povzroča njegovo ohlajanje. Ker pa je črn, absorbira svetlobo, in povzroči tudi lokalno segrevanje,« pojasnjuje Irena Ježek.
Tokratne meritve bi lahko pokazale, kakšen vpliv na ozračje ima ladijski promet. »Črni ogljik povzroča taljenje ledu in snega. S taljenjem bi se tovornemu prometu povečale možnosti za plovbo, promet bi se povečal, še več bi bilo emisij. Če bi nam s tem preletom uspelo to izmeriti, bi imeli dokaz. Zdaj lahko le ugibamo in špekuliramo,« pristavlja Ježkova.
Biolog, alpinist, fotograf in pilot Matevž Lenarčič se je sicer na prvi polet okrog sveta odpravil že leta 2002, a se je po zapletih z dovoljenji za prelet Atlantika domov iz Kanade vrnil s potniškim letalom. Prvič je okrog Zemlje zakrožil leta 2004. Tako imenovan Polet proti soncu velja za prvi samostojni etapni polet okrog sveta z ultralahkim letalom brez podpore z zemlje ali zraka. Drugič mu je to uspelo lani, do začetka novega ekstremnega podviga pa ga loči le še teden dni. Njegov polet bo mogoče ves čas spremljati na spletni strani www.worldgreenflight.com.
