Čeprav skeptiki menijo, da je za tokratni bikovski trend zaslužna izključno ekspanzivna denarna politika centralnih bank, pa primerjava nekaterih glavnih kazalnikov pokaže, da rast delniških naložb ni tako neupravičena. Vrednotenja delnic so zmerna in to kljub dejstvu, da se stopnje rasti dobičkov podjetij nekoliko upočasnjujejo in so v primerjavi s prej omenjenima vrhovoma bistveno nižja. Mnogokratnik dobička na delnico podjetij iz indeksa S&P 500 je denimo ob vrhu leta 2000 znašal skoraj neverjetnih 30, leta 2007 pa skoraj 18, kar je več kot 15 odstotkov nad trenutno vrednostjo. Hkrati so podjetja danes bistveno manj zadolžena, saj neto finančni dolg predstavlja manj kot dveletni denarni tok iz poslovanja podjetij, medtem ko je v letu 2000 in 2007 znašal skoraj 3,5. Ob dejstvu, da je likvidnosti na trgu dovolj, je pri presoji zanimivosti delniških naložb v primerjavi z drugimi naložbenimi oblikami pomembna tudi dividendna donosnost. Ta presega 2,1 odstotka, kar je še enkrat več kot leta 2000, medtem ko znaša donos do dospetja ameriških desetletnih državnih obveznic danes le 1,7 odstotka, donosnost kratkoročnih državnih papirjev pa je tako rekoč enaka nič.

Izbira delniških naložb se tako ponuja sama po sebi. Kljub vsemu je na trgu prisotnih precej tveganj, večinoma povezanih z evropsko dolžniško krizo. Tudi zadnji podatki iz ameriškega trga dela nas opozarjajo na krhkost največje svetovne ekonomije, kljub vsemu pa še ne nakazujejo konca gospodarskega okrevanja. Za prihodnji gospodarski razvoj je izredno pomemben razvoj nepremičninskega trga, ki sicer že dalj časa ponuja dokaj robustno in stabilno podobo. Pred nami je začetek sezone objav poslovnih rezultatov za prvo četrtletje letošnjega leta, prav objave podjetij pa bodo že ponudile nekatere odgovore na vprašanja, ali se bo pozitivno vzdušje na kapitalskih trgih ohranilo tudi v nadaljevanju letošnjega leta.