Kot je v izjavi za medije po sestanku pojasnil minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, so se na današnjem sestanku pogovarjali o novem zakonu o financiranju visokega šolstva in na splošno o financiranju. Prav tako so se pogovarjali o izjemno perečih problemih trenutnega financiranja visokega šolstva in o morebitnih rešitvah.

Na pogovoru so se po ministrovih besedah dotaknili tudi kakovosti visokega šolstva in možnih rešitev za nadgradnjo sistema kakovosti visokega šolstva na Slovenskem, pa tudi tem, ki se nanašajo na razvoj univerz do leta 2020 oz. celo do leta 2030.

Pikalo ocenjuje, da je bil sestanek izjemno konstruktiven, saj so se dogovorili za ustanovitev dveh delovnih skupin, in sicer za pripravo zakona o financiranju visokega šolstva in za iskanje rešitev za izboljšanje kakovosti visokega šolstva.

Spremembe napovedujejo tudi pri Nakvisu

Z rektorji se je minister dogovoril, da bo rektorska konferenca sodelovala pri prenovi tistega dela zakona, ki govori o kakovosti, in se nanaša na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), je poudaril minister. Tudi pri Nakvisu po njegovih besedah napovedujejo določene spremembe, ki jih je že napovedal v parlamentu, to pa je, da bodo vsi deležniki iz visokega šolstva sodelovali pri procesu iskanja novih rešitev za izboljšanje kakovosti visokega šolstva.

Tudi predsednik rektorske konference Danijel Rebolj sestanek ocenjuje kot zelo konstruktiven. Veseli ga, da so slišani, da so "del rešitve in ne del problema".

Opozoril je, da so zdaj v fazi, ko se je marsikje že aktiviral nagon po preživetju. "Ljudi začenja skrbeti in razmišljajo o marsičem drugem kot o naši osnovni dejavnosti, o razvoju in raziskovanju," je poudaril in dodal, da to stabilnost želijo tako ministrstvo kot rektorji doseči skozi zakon o financiranju.

Rektorji so izpostavili tudi potrebo po spremembi visokošolske zakonodaje, saj bi si po Reboljevih besedah želeli celovitejšo prenovo univerze. V ta namen je rektorska konferenca lani oblikovala delovno skupino, ki že deluje in pripravlja smernice za spremembe, med katerimi je tudi financiranje.

Kot primer je omenil Avstrijo, ki je leta 2004 začela izvajati nov zakon o univerzah, ki se je po njegovih besedah pokazal kot izredno dober, saj so univerze dobesedno zacvetele v teh zadnjih letih. Takšen zakon si želijo tudi pri nas, Rebolj pa verjame, da jim bo "skupaj uspelo".