Unicefova raziskava je sicer upoštevala pet vidikov blagostanja - materialna preskrbljenost, zdravje in varnost, izobraževanje, tveganja in vedenja ter bivalne razmere in okolje.
Slovenija se je precej dobro odrezala na področju izobraževanja, saj je dosegla peto mesto. Pri tem je Unicef upošteval delež otrok v vrtcih, delež mladostnikov, vključenih v srednješolsko izobraževanje ter povprečne rezultate na preizkusih znanja Pisa.
Slovenski otroci so očitno tudi iz zdravstvenega vidika v dobrih rokah, saj se je Slovenija znašla na šestem od 29 mest. Za Islandijo ima najnižjo stopnjo smrtnosti novorojenčkov, poleg tega pa tudi nizko smrtnost otrok in mladih od prvega do 19. leta starost.
Slabše se je Slovenija odrezala pri vedenju otrok in tveganjih, saj se je znašla na 21. mestu. Pri tveganemu vedenju sta bila upoštevana med drugim tudi prekomerna teža in kajenje mladih. Od 29 držav so slovenski otroci peti najdebelejši, prekomerno težo ima 18 odstotkov slovenskih otrok v starosti 11, 13 in 15 let, veliko pa je tudi otrok v tej starosti, ki uživajo alkohol in marihuano.
Kar se tiče blagostanja otrok in samoocene glede zadovoljstva z življenjem je Unicef prišel do zaključka, da ta ni nujno povezana z bogatostjo države oziroma višino bruto domačega proizvoda, kot primer pa v poročilu navaja, da je Slovenija višje na lestvici blagostanja otrok kot npr. Kanada.
Pri drugih državah se je pokazalo, da materialna preskrbljenost ni nujno najbolj povezana z zadovoljstvom. Tretji in peti najbolj zadovoljni so bili namreč španski in grški otroci, čeprav se njuni državi spopadata s hudo finančno krizo in sta glede na materialno preskrbljenost otrok na repu lestvice. Medtem so nemški otroci šele na 22. mestu po zadovoljnosti.
Najbolj preskrbljeni in zadovoljni so nizozemski otroci, na repu vseh lestvic pa so bili ameriški otroki kljub razvitosti in bogastvu njihove države.
