»Ko voziš, nikoli ne veš, kakšna bo na cilju časovna razlika. Če pa je to le ena sekunda po enem tednu, je to najhuje. Škoda. Če bi bil tretji in na zmagovalnem odru, je to povsem nekaj drugega, kot biti le četrti. No, saj se bo enkrat znova izšlo. Mogoče tako kot na veliki nagradi Miguela Induraina. Kar dolgo sem čakal na to zmago,« se je Simon Špilak v ponedeljek razgovoril po vrnitvi iz Baskije.

26-letni Prekmurec je na severu Španije le nadaljeval sijajen uvod v sezono. Trenutno je 13. na lestvici največjih dirk niza WorldToura, z Borutom Božičem pa Slovenijo uvrščata na 12. mesto, njegova Katjuša je tretja. »Ah, lestvice. Vsake toliko časa pogledam, kakšno je stanje, posebej pa tega ne spremljam. Lestvice so odraz, da dobro vozim. Vendar bi se vedno dalo doseči še več. Kar velikokrat mi zmanjka le tista pika na i. No, bo še dosti dirk in kakšno točko bi rad še pobral,« skromno komentira.

Niti malo ne želi poudariti, da je med najboljšimi etapnimi kolesarji v prvem delu sezone. Z nekaj več uspeha se pohvalijo le Richie Porte, Chris Foome in Sergio Luis Henao Montoya (vsi Sky), Nairo Quintana (Movistar) ter zvezdnika Alberto Contador (Saxo) in Vincenzo Nibali (Astana). Avstralec Porte, Kolumbijca Montoya in Quintana so bili močnejši v Baskiji, Contador ne. »Zadnji dan v kronometru sem imel v mislih, da bo zmagal Porte, Contador me bo verjetno premagal, Kolumbijca ne, a se je vse obrnilo. Žal le za tisto sekundo. Kolesarji Skyja izstopajo. Dobri so, težko jih je premagati, dobro taktiko imajo,« komentira član ekipe ruskih sponzorjev. »V Katjuši se dobro počutim. Sistem je enak kot v večini profesionalnih ekip, le drugi ljudje. Tudi športni direktorji se na dirkah menjajo.«

Ob tem je treba omeniti, da bi ob dirkah Po Andaluziji (drugi), Pariz-Nica (šesti) in Po Baskiji med deseterico končal tudi Po Kataloniji, če ne bi bil tam v vlogi pomočnika Joaquima Rodrigueza - Purita, lani velikega zmagovalca WorldToura. »Do predzadnje etape sem bil res na robu deseterice, vendar na koncu v Barceloni ni prav nič pomembno, ali bi bil deseti, 14. ali 34. Če bi Rodriguez zmagal, bi bilo to to. Moja vloga je bila dogovorjena pred tem. So le upoštevali mojo željo, ki sem jo izpostavil vodstvu ekipe že decembra, da bi veliko dirkal v prvem delu. To mi najbolj ugaja. Ohranjam visoko raven in še trenirati ni treba, kar bi bilo ob takem vremenu zelo neprijetno. Sicer tudi mene velikokrat zebe, a očitno to bolje prenašam kot ostali. Počival bom poleti v senci,« praktično razmišlja Špile, kot ga poznajo v kolesarskih krogih.

Za sabo ima že trideset tekmovalnih dni (4100 kilometrov), le sedmerica jih ima več. A ne bo počival. Že danes ga čaka prva ardenska klasika Brabantska puščica, v nedeljo Amstel Gold, potem znova večdnevna dirka Po Romandiji, s katero je kot zmagovalec 2010 vpisan v anale največjih uspehov slovenskih kolesarjev. »Razlike med etapnimi dirkami in klasikami ne delam. Je pa na enodnevnih bolj sproščeno, vsaj po dirki. Ljubše so mi dirke, če se ni treba toliko prerivati in se boriti v gneči, in tam, kjer klanci naredijo selekcijo. Tudi zato sem večkrat sam spredaj (smeh). Italijanskega Gira vnaprej nimam predvidenega. A nikoli se ne ve. O tem, da se trasa približa Sloveniji pod Kaninom in Montažem v Julijcih niti nisem vedel«.

Znamenitemu napadalnemu slogu, ki mu je prinesel slavo pred legendo Indurainom, se ne bo odrekel. Le način bo malo spremenil, pravi. Ko je v četrti etapi Baskije bežal v zaključni klanec, je celo tujega komentatorja televizijske postaje v šali razjezil, ker je venomer pogledoval nazaj. Češ, pritisni Simon, ne glej nazaj. »Saj sem pritiskal,« se zasmeji. »A moral sem tudi pogledovati, kje so Contador, Porte in Kolumbijca. Vedel sem, da me bodo začeli loviti. Le upal sem, da se bodo vsaj 20 sekund več spogledovali med sabo, a se niso. Le malo je zmanjkalo za etapno zmago. No, glede pogledovanja nazaj bom naslednjič na krmilo montiral ogledalo,« Špilak v smehu najde rešitev.