Novo mesto. Po petih letih sage z dokončanjem druge faze Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (Cerod) je petnajst dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin spet na začetku. Tokrat se župani strinjajo, da je projekt, katerega glavni del je mehansko biološka obdelava odpadkov (MBO), tehnično in finančno preobsežen. Količine odpadkov se namreč močno zmanjšujejo, zato je treba Cerod 2 zastaviti na novo.
Večina občin meni, da bi ga lahko v manjšem obsegu do konca leta 2014 izpeljale same, brez evropskih sredstev. Kaj drugega jim najbrž niti ne bo preostalo, saj je podjetje Cerod, ki ga vodi Alojz Turk, finančno perspektivo 2007–2013 že zamudilo, v naslednji perspektivi (2014–2010) pa po besedah novomeškega župana Alojzija Muhiča najbrž denarja v te namene ne bo. »Vodstvo podjetja Cerod ni prišlo do zastavljenega cilja, to je do skrbnega ravnanja z odpadki,« je bil na včerajšnji seji sveta županov oster sevniški župan Srečko Ocvirk.
Vzroki za to, da se je zadeva vlekla tako dolgo, so po Muhičevih besedah nenehne zahteve po dopolnjevanju vlog ter dolgotrajna čakanja na potrjevanje projektov s strani okoljskega ministrstva.
Bojazni majhnih občin
Celotna druga faza Ceroda je ocenjena na 32,5 milijona evrov, od tega je predvidenih 58 odstotkov evropskih sredstev, ki pa jih zdaj, kot vse kaže, Novo mesto ne bo sprejelo. Razpis za izbiro izvajalca je sicer že izvedlo, javilo se je samo eno podjetje (po Muhičevih besedah ribniški Riko v sodelovanju z grškim partnerjem) in oddalo ponudbo s celo višjo ceno, 36 milijonov evrov, na kar pa občine nikakor ne pristajajo. Ponujena cena je tudi po Muhičevem mnenju previsoka, zato že napoveduje ustavitev postopka.
Če bi projekt ostal v predvidenem obsegu, se zlasti manjše občine bojijo, da posavske občine projekta ne bi sofinancirale, glede na to, da so lani v Krškem dobile sodobno sortirno napravo. To bi pomenilo toliko večje dodatno finančno breme preostalih občin. »Tega manjše občine ne bi zmogle. Če pa bi že, pa te cene ne bi mogli prenesti naši občani,« je opozorila semiška županja Polona Kambič. Vendar, kot sta poudarila krški in sevniški župan Miran Stanko in Srečko Ocvirk, Posavje nikakor ne odstopa od Ceroda 2. »Projekt ne pomeni le sortirnice, ampak tudi kompostiranje in predelavo vseh preostalih odpadkov, ki jih ni mogoče trajno odložiti, temveč jih je treba pred tem dodatno predelati,« poudarja Stanko.
Muhič: Pristopili bomo k izvedbi novega projekta
Leta 2010 je petnajst občin družbenic na deponiji Ceroda v Leskovcu odložilo 59.000 ton odpadkov, lani le še 39.000 ton. Samo v Posavju so zaradi ločevanja odpadkov na izvoru količino zmanjšali na polovico, z novo sortirnico pa na četrtino. Turk pravi, da so v razpisu že predvideli zmanjšanje količine odpadkov s 55.000 ton na leto na 41.000 ton, po mnenju Posavja pa je danes za obdelavo na takšni napravi realno pričakovati le še okoli 30.000 ton odpadkov na leto.
Muhič priznava, da je zmanjšanje količine odpadkov predvsem posledica osveščenosti prebivalstva, ki odpadke ločuje že na izvoru. »Pristopili bomo k izvedbi novega projekta, ki bo slonel na količinah, ki se dejansko odlagajo na našem območju. Prepričan sem, da je projekt mogoče izpeljati po hitrem postopku. Skrajni rok je konec leta 2014, ko stopi v veljavo evropska zakonodaja. Potem ne bo več odpuščanja in sledile bodo visoke kazni,« pravi.
Župani vztrajajo, da več denarja od skupno predvidenih desetih milijonov evrov ne bodo dali. Kot zdaj priznava Turk, je za ta denar že mogoče zgraditi obrat s kapaciteto od 20 do 25.000 odpadkov. »Za občane to pomeni predvsem manjše breme. Če pa bi bila investicija realizirana, kot smo jo načrtovali, bi morali v ta namen povečati prispevno območje, da bi dosegli ekonomijo obsega,« dodaja.