V najmanj zanimivem in odmevnem finalu slovenskega hokejskega prvenstva je Telemach Olimpija v klubsko vitrino pospravil še trinajsto od dvaindvajsetih možnih lovorik. Finale je bil odločen v pičlih 24 urah, saj so tivolski hokejisti po nedeljski zmagi s 4:1 tudi včeraj v Zalogu potrdili vlogo favorita in slavili s 3:2. Za Olimpijo je to že enaindvajseta krona v vsej zgodovini hokeja v Ljubljani in druga zapored, do nje pa so prišli najlažje in najhitreje doslej. Sliši se neverjetno, a podatek drži – za končno zmagoslavje so potrebovali zgolj štiri tekme v vsej sezoni!

Slavija je na dveh obračunih z izkušenejšimi tekmeci iz Tivolija iztisnila vso energijo, slovenski predstavnik iz EBEL pa je igral ravno toliko, da ni dopustil možnosti za presenečenje. Če potegnemo črto, je za Založane uspeh že nastop v finalu državnega prvenstva, zimo pa so dodatno popestrili z bojem za prvo mesto v drugorazrednem tekmovanju v INL. Spomnimo, na odločilni, peti tekmi je bil prejšnji teden uspešnejši Bregenzerwald. Klubsko vodstvo je prav gotovo zadovoljno z izkupičkom, saj se je na obrobje mesta po nekaj letih vendarle vrnilo hokejsko življenje. Dokaz za to je že podatek, da je bila tribuna v Zalogu polna tako v finalu INL kot sinoči.

Ker je Slavija na tekmi številka dve domačega tekmovanja nujno potrebovala zmago, da bi izsilila četrtkovo tretjo tekmo v Tivoliju, je na začetku močneje pritisnila na vrata Jerryja Kuhna. Severnoameričan v zeleno-belem dresu je kar zmajeval z glavo, ko so njegovi soigralci puščali preveč prostora za odprte strele gostiteljev. Nekajkrat je moral glas povzdigniti tudi Olimpijin trener Bojan Zajc, kar je ob koncu prve tretjine očitno zadostovalo. Gostje so potrebovali zgolj pol minute, da so prek Chrisa D'Alvisa in Žige Panceta povedli z 2:0, kar je bila glede na potek dogodkov nadvse udobna prednost.

Kazalo je, da bo nadaljevanje za Olimpijo bolj ali manj le še formalnost. Sploh po golu kapetana Aleša Mušiča, enega bolj motiviranih mož v gostujoči vrsti, a je Slavija še zmogla zapretiti. Po dveh golih branilca Luke Ščapa – oba je dosegel na približno enak način z desne strani – je nastala panika v gostujočih vrstah. Zajc je vzel pol minute odmora, igralci pa so se v izdihljajih tekme krčevito branili in se vendarle oddahnili, da je sezone naposled konec.

Takšnega slavja, kot ga je bila Olimpija v preteklih letih vajena ob velikih finalnih zmagah nad Jesenicami, včeraj pričakovano ni bilo. Osvojitev naslova prvaka je bila v tako okrnjeni konkurenci namreč nekaj najbolj pričakovanega. »Bili smo veliki favoriti na papirju, a to še ne prinaša državnega naslova. Tekmo v Zalogu smo sami pripeljali v negotovost in se skorajda opekli. Na srečo se je dobro izšlo. Po izpadu iz EBEL smo imeli zahtevno obdobje, saj smo 45 dni samo trenirali. Težko je pri vsem skupaj najti motivacijo. Škoda, ker v ligi ni konkurenčnih Jesenic in večnih derbijev, ki jih v Ljubljani pogrešamo,« je razlagal trener Bojan Zajc in izrazil željo, da bi igralci iz amaterskih slovenskih klubov v prihodnji sezoni dobivali vsaj nekaj plačila za svoje delo.

Med moštvi, o katerih je govoril Zajc, je tudi Slavija, ki bo v naslednji zimi nadaljevala v podobnem slogu kot letos. Njen trener bo ostal Jaka Avgustinčič, ki je po včerajšnjem porazu z Olimpijo povedal: »Nasprotnik je zasluženo osvojil naslov prvaka, smo pa tudi mi v določenih trenutkih pokazali solidno igro. Pravzaprav največ, kar smo bili v tem trenutku sposobni. V zadnjem obdobju smo imeli ogromno težkih dvobojev, a vseeno ocenjujem, da smo bili proti Olimpiji bolj psihično kot fizično izpraznjeni. Niso namreč le tekme tiste, ki te utrudijo. Veliko šteje tudi pomembnost, breme v vsakem finalu pa je razumljivo seveda zelo veliko.«

Odslej bo vsa pozornost namenjena članski reprezentanci Slovenije, ki bo danes v Mariboru nadaljevala serijo pripravljalnih tekem. Gostje pod Pohorjem bodo ob 18.30 hokejisti Kazahstana.