Tradicionalni Teden slovenske drame, edini slovenski gledališki festival, ki v jedro postavlja domačo dramatiko, je sinoči zagrnil zaveso s podelitvijo nagrad. Šeligova nagrada za najboljšo festivalsko uprizoritev v celoti je pripadla predstavi Rokovnjači avtorjev Mihe Nemca in Nejca Valentija, pripravljeni v koprodukciji SNG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj, Grumova nagrada, ki se podeljuje za najboljše domače izvirno dramsko besedilo leta, pa je šla v roke Evalda Flisarja za dramo Komedija o koncu sveta.
Na obrobni socialni poziciji
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Tatjana Ažman (predsednica), kritičarka in publicistka Tanja Lesničar - Pučko ter hrvaški kritik in publicist Igor Ružić, je o dobitniku Šeligove nagrade odločala med osmimi tekmovalnimi predstavami po izbiri selektorice Amelie Kraigher. Zmagovalna predstava Rokovnjači Nejca Valentija in Mihe Nemca, pri čemer je slednji prevzel tudi režijske vajeti, je po prepričanju žirije »sveža in inovativna adaptacija istoimenske Jurčičeve in Kersnikove literarne predloge in odličen primer sodobne obdelave besedila, ki je po dolgih desetletjih na odru ponovno zaživelo v vsej svoji aktualnosti in družbenokritičnem potencialu«.
Ob tem so žiranti, ki so se za Rokovnjače odločili soglasno, izrazili navdušenje tudi nad glasbeno kuliso. »Izbira avtorjev glasbe, legendarne skupine Niet, na zanimiv način pogojena s sorodnostjo obrobnih socialnih pozicij, je bistveno zaznamovala estetsko in vsebinsko plast produkcije, saj podpira univerzalnost sporočila in hkrati z domišljeno uporabo vseh odrskih sredstev ustvarja polnost duhovitih odmikov od forme ljudskega gledališča.«
Nagrado občinstva, za katero so konkurirale vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa, pa je s povprečno oceno 4,9 prejela predstava Kladivo ali pinceta?Simone Hamer v produkciji KD Integrali in Gledališča Glej.
Med pesniško igro in resno dramo
Med 35 besedili, ki so na natečaj prispela letos, in štirimi lanskimi nominiranci je žirija, ki so jo tvorili dramaturginja Diana Koloini (predsednica), režiser in dramaturg Alen Jelen, dramaturginja Martina Mrhar, igralec Peter Musevski ter dramaturg in teatrolog dr. Tomaž Toporišič, Grumovo nagrado podelila Evaldu Flisarju za besedilo Komedija o koncu sveta. »Komedija o koncu sveta je farsa o farsi, znotraj katere je še ena farsa. Je farsa, kot je naša resničnost farsa, čeprav, kot se izrazi njen junak, 'ni čas za farse. Resničnost zahteva resne drame,'« je zmagovalni tekst z besedami pospremila žirija. Presežek pa je našla predvsem v »izvirno skonstruirani zgodbi in spretno izpisanih dialogih, ki so polni aforizmov ter inteligentnih besednih iger«. Poleg tega pa se »Komedija o koncu sveta na svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno-lokalnimi temami ter nam živo odslikava domače in tuje stanje duha, ob tem pa daje slutiti, da je ves svet le oder«.
Ista žirija je podelila še Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji ter nagrado za mladega dramatika. Prvo je šlo v roke Vilija Ravnjaka, ki je neločljivo povezan s preporodom SNG Maribor na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. »Prinesel je dramaturško svežino repertoarja in drzno izbiro ustvarjalcev ter tlakoval dramaturgijo tudi velikemu Pandurjevemu obdobju mariborske drame. V zadnjem desetletju pa mu je uspelo, da je kot umetniški vodja to gledališče popeljal v nove smeri uravnotežene dramaturške dinamike med klasiko in sodobnostjo.«
Potem ko lansko leto nagrada za mladega dramatika ni bila podeljena, pa sta jo letos, ko se je pokazal »širši razpon dramskih strategij«, prejela kar dva avtorja. Kot izstopajoči deli je žirija prepoznala igro Inventura avtorice Vesne Hauschild in besedilo Sen 59Tiborja Hrsa Pandurja. Prvi tekst »skozi niz drobnih prizorov razstavlja ambivalentne odnose med liki in sprevržene manipulacije neoliberalnega kapitalizma«, pri čemer je napisan izjemno vešče, spretno in zrelo, drugi pa »stoji na presečišču med pesniško igro in govornimi ploskvami, ki so hkrati zavezane dejanskosti in poetičnosti, konkretnosti in abstraktnosti«. sk
