Tudi v drugem polčasu je bila slovenska igra boljša od tiste v dvorani Tabor, čeprav sta obe reprezentanci delali napake. Islandci so s hitrimi (pol)protinapadi kaznovali vsako našo napako, v končnici pa nam ni šlo na roko tudi nekaj odločitev slovaških sodnikov. In v tako pomembni in izenačeni tekmi je lahko to tudi odločilno. Vsekakor smo dobili preveč golov, ko smo imeli na igrišču igralca več, na koncu pa so odločale malenkosti.

Na dveh tekmah z Islandijo igra sploh ni bila slaba, izjema je le drugi polčas v Mariboru. Dva minimalna poraza sta boleča in seveda ne bosta imela pozitivnega vpliva na igralce, nikakor pa nista tragedija. Do zadnjih tekem z Romunijo v gosteh in Belorusijo doma sta več kot dva meseca in do takrat bodo fantje zanesljivo že pozabili na neuspeha v Mariboru in Reykjaviku. Tako od Romunije kot Belorusije smo boljši, toda to, kar je na papirju, je treba potrditi tudi na igrišču.

Za uvrstitev na evropsko prvenstvo potrebujemo dve zmagi in prepričan sem, da ju bomo dosegli. Čeprav bo breme favorita na obeh tekmah na naših ramenih, ga bodo igralci znali prenesti in ne bodo podlegli pritisku. V zadnjem krogu prihaja v Stožice reprezentanca Romunije, neposredni dvoboj pa bo tudi veliki finale, saj se bo odločalo o končnem drugem mestu v skupini in napredovanju na EP 2014. To bo tekma za biti ali ne biti, pomembna pa bo podpora s tribun. Tako kot proti Poljakom bo treba spet do vrha napolniti Stožice. Prepričan sem, da se bo na koncu veselila Slovenija in nadaljevala kontinuiteto nastopov na velikih tekmovanjih.