Verjetno smo že vsi slišali za pravilo, da moramo hrano dvajsetkrat prežvečiti, preden jo pogoltnemo, toda v resnici je to, kolikokrat moramo kaj prežvečiti, odvisno od jedi same. Kot je povedal dr. Nick Read, so včasih ljudje verjeli, da morajo vsak grižljaj prežvečiti štirinajstkrat, na splošno pa stvar žvečimo toliko časa, dokler ni dovolj mehka, da jo pogoltnemo. Gre za intuitivno stvar. Read je prepričan, da je naša hrana postala veliko mehkejša kot nekoč, saj je vedno več hrane predelane, zato nam ni treba toliko žvečiti. Povprečno na dan žvečimo 800- do 1.400-krat.
Če jemo hitro in ne prežvečimo hrane dovolj dobro, hkrati pogoltnemo tudi ogromno zraka
Žvečenje hrano razbije na manjše koščke, kar poveča površino za delovanje prebavnih encimov, ki pomagajo pri požiranju in prebavljanju. Žvečenje tudi pošilja signale možganom, ti pa naprej pošiljajo signale želodcu, da se »pripravi« na novo pošiljko hrane. Če jemo počasi, je naše telo bolj sproščeno, hkrati pa to omogoča parasimpatičnemu živčevju, ki spodbuja prebavo, da svojo nalogo opravi tako kot je treba. Če jemo hitro in ne prežvečimo dobro, simpatično živčevje zavira izločanje želodčne kisline, upočasni praznjenje želodca, tako hrana dlje ostane v želodcu, kar povzroča občutek prenajedenosti in slabosti. Če jemo hitro in hrane ne prežvečimo dovolj dobro, hkrati pogoltnemo tudi ogromno zraka, kar povzroča napihnjenost, napenjanje in slabo počutje.
Zaradi žvečenja lahko naš obraz postane bolj štirioglat
Če vedno žvečimo samo na eni strani, nam lahko to sčasoma otežuje hranjenje in povzroča bolečino, zato je treba vsakič žvečiti na drugi strani. Če žvečimo samo na eni strani zob, bo tista stran zob na površini postala bolj sploščena in manj funkcionalna. Normalno žvečenje z leti zobe obrablja. Na leto tako izgubimo od deset do dvajset mikronov sklenine. Ljudje, ki žvečijo skozi cel dan, lahko sčasoma opazijo, da so se bolj razvile njihove prežvekovalne mišice, zaradi tega je lahko obraz videti bolj štirioglat. Problem spremembe oblike obraza lahko hitro rešimo tako, da enostavno nehamo žvečiti žvečilke.
Žvečenje zbudi naše možgane
Tako vsaj trdi nacionalni inštitut za radiološko znanost na Japonskem. Raziskave tam so pokazale, da imajo ljudje, ki žvečijo žvečilni gumi, kar 10 odstotkov hitrejši reakcijski čas kot tisti, ki ne žvečijo. Z uporabo magnetne resonance so raziskovalci ugotovili, da žvečenje vpliva na osem delov možganov, večina teh pa je povezana z motoričnimi sposobnostmi. Kot pravi dr. Duncan Banks, direktor britanskega združenja za nevroznanost, se te sposobnosti pri ljudeh, ki žvečijo, še izboljšajo. Obstajajo dokazi, da žvečenje pospeši odzivanje in pomaga ohranjati osredotočenost. Žvečenje pospeši srčni utrip, ki poveča dotok krvi v možgane. Ljudje, ki žvečijo žvečilke, naj bi bili bolj produktivni pri delu.
Če kronično žvečimo stvari, svinčnike, nohte ali žvečilni gumi, je to znak, da smo pod stresom. Kljub vsemu pa lahko žvečenje žvečilke v določenih situacijah kratkoročno učinkovito za sproščanje stresa.
