Ko je HK Acroni Jesenice po več kot šestdesetih letih zaprl svoja vrata in utonil v pozabo, je pod Mežaklo zamrlo hokejsko vzdušje. Povsem po naključju so ga skušali obuditi entuziasti okoli Mihe Rebolja, a prav daleč niso prišli. Rebolju ne gre očitati vneme in visokih ciljev. Poskušal je vse, kar je v njegovi moči, a brez vidnega uspeha, saj je v hokejskih vodah ta hip prešibka figura. Rebolju v specifičnem okolju, kar Jesenice zagotovo so, primanjkuje funkcionarskih izkušenj, zato mu v letu dni ni uspelo zagotoviti milijona evrov, ki bi Jesenicam odprl možnost za vrnitev med žive. Kaže, da je Reboljev domet za zdaj vodenje mlajših selekcij, saj kot nekdanji vrhunski športnik razume razvoj igralcev, kar pa ne prinaša celostne rešitve, po kateri hrepenijo hokejsko opeharjeni Jeseničani.

Žarek upanja tako sveti le pri Slavku Kanalcu kot šefu Acronija, vrsto let edinega večjega sponzorja hokeja na Jesenicah. Rebolj se je pri iskanju finančnih sredstev razumljivo oglasil pri Kanalcu, a ta zaradi starih medsebojnih zamer ni pripravljen vlagati sredstev v trenutno edini hokejski kolektiv v mestu. Ker se njuni odnosi na poslovni ravni niti v letu dni niso otoplili, je tudi v prihodnje težko pričakovati zasuk. Realnost je tako še vedno siva, saj bo obnovljena dvorana Podmežakla v prihodnji zimi brez resne vsebine, hokej v njej pa že drugo leto zapored na amaterski ravni.

Zakulisje na Gorenjskem budno spremljajo tudi na Dunaju. Ker Jeseničani niti po letu dni premora niso našli pogojev, da bi vsaj zaprosili za vnovičen vstop v EBEL, izgubljajo stik z Avstrijci in so obstali v fazi stagnacije. Sodelovanje železarjev v razširjeni INL bo v sezoni 2013/14 za armado navijačev zgolj slaba uteha, saj so bili v največjem hokejskem mestu v Sloveniji vajeni spektaklov, ki jih drugoligaško tekmovanje še zdaleč ne prinaša.