Te dni so bile v Murski Soboti najbolj iskan izdelek potopne črpalke, ki so takoj po praznikih pošle v prvih urah po odprtju trgovin. Obvezna oprema so škornji ali nepremočljivi čevlji, poplavljene so številne kleti in ceste, zemlja je razmočena, prijavljenih je 90 plazov, pokrajina je spremenila podobo, saj so se njive spremenile v neskončna jezera, kar je povsem zmedlo celo labode. Že po tednu stoječe vode na njivah se posevek nepovratno okvari in odmre. Samo v Pomurju je škode v kmetijstvu toliko, da kliče po razglasitvi elementarne nesreče.

Že v torek je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota izdal opozorilo za prebivalce, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnjakov ali so vezani na male vodovode brez upravljalcev, naj preventivno prekuhavajo vodo.

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da je v Pomurju od oktobra do marca padlo 781 milimetrov padavin, kar je že 67 odstotkov celoletnih padavin. Zaradi hladnega vremena in visoke podtalnice je po prvih ocenah prizadetih med 35 in 60 odstotkov kmetijskih površin. Voda na njivah kmetom onemogoča spomladansko setev. »Do 25. marca bi jarine morale biti v zemlji,« pravi Režonja, ki opozarja, da je zgolj v Pomurju škoda že sedaj dosegla tri promile limita državnega proračuna, zato pozivajo, da bi morali razglasiti elementarno nesrečo. Številni kmetje so najeli kredite za jesensko setev, ki je že sedaj šla v nič.

Že med velikonočnimi prazniki je premoženje ljudi pred vodo reševalo blizu 300 gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in komunalnih služb. Lokalne skupnosti so delile protipoplavne vreče v Krogu, Bakovcih, Črenšovcih, Veliki Polani in Spodnji Ščavnici. Gasilci so do srede dopoldan črpali vodo iz 54 najbolj ogroženih objektov, veliko več lastnikov hiš vodo prečrpava iz zalitih kleti s potopnimi črpalkami v lastni režiji in zalitja ne prijavljajo več. Gasilce so klicali z vseh koncev Pomurja, največkrat v Murski Soboti, Ljutomeru, Turnišču, Gornji Radgoni, Beltincih, Veliki Polani in Apačah.

Voda je zalila tudi ceste med Vučjo Gomilo in Bogojino, Mursko Soboto in Černelavci, cesto v Petišovcih in Satahovcih. V teh primerih so gasilci počistili prepuste in obcestne jarke. Vodne žile so ponekod tako močne, da so gasilci, ki so črpali vodo s petimi ali šestimi črpalkami, po dveh urah ugotavljali, da je znova zrasla na isto raven. Agencija za okolje pa opozarja, da se bo tudi po koncu padavin visoka gladina podzemnih vod ohranila še nekaj časa.

Škoda pa ne nastaja samo na ravninskem delu severovzhodne Slovenije, saj se na hribovitih predelih sprožajo številni plazovi. Samo v Pomurju je bilo prijavljenih kar 90 plazov. Neposredno so ti ogrozili osem stanovanjskih hiš v Cubru, Panovcih, Zbigovcih, Lendavskih Goricah in Zgornjem Kocjanu, je povedal vodje izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje iz Murske Sobote Martin Smodiš. Razmere so resne tudi v Ciglencah v občini Duplek, kjer je ogroženih pet hiš, dve med njimi še posebej.