Visok krvni tlak ima kar vsak drugi odrasli prebivalec v Sloveniji. »To je veliko, saj to pomeni kar 600.000 ljudi,« opozarja asist. mag. Jana Brguljan - Hitij, zaposlena na Kliničnem oddelku za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica Sekcije za hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Raziskava, ki so jo opravili pri kliničnem oddelku in sekciji v letu 2009, je pokazala, da od 15 do 20 odstotkov ljudi ne ve, da imajo povišan krvi tlak; med ljudmi, ki vedo, da imajo povišan tlak in se zdravijo, pa jih ima tlak urejen le 30 odstotkov. Ta delež je sicer nizek, a smo po urejenosti hipertenzije v primerjavi z drugimi državami kar dobri, pojasnjuje zdravnica.
Ena največjih težav pri zdravljenju visokega krvnega tlaka je namreč nesodelovanje pri zdravljenju, saj bolniki pogosto ne upoštevajo navodil zdravnikov in ne spremenijo življenjskega sloga oziroma ne jemljejo predpisanih zdravil. Povišan krvni tlak namreč ne boli in ga ljudje večinoma ne morejo zaznati. Šele ko bolezen napreduje, se pojavijo jutranji glavoboli v zatilju, vrtoglavica, utrujenost, šumenje v ušesih, moteno je spanje in podobno. Povišan krvni tlak tiho škoduje predvsem srcu, možganom in ledvicam. Zato se njegovih posledic zavedamo šele, ko pride do okvare teh organov – miokardnega infarkta, odpovedi ledvic in možganske kapi.
»Takrat začne hipertenzija močno boleti, saj se pacientu zelo spremeni življenjski slog. Kadar bolniku zaradi nezdravljene hipertenzije odpovejo ledvice, je vezan na zdravljenje z dializo. Če to primerjate s stanjem pred tem, ko bi na dan pojedel samo eno tabletko, je razlika ogromna,« ponazori zdravnica.
Kdaj se bodo pojavile prve težave, ni mogoče natančno napovedati, ker je to zelo odvisno od posameznika. Pri nekom se težave pojavijo po enem letu, pri drugem pa lahko zvišan krvni tlak škodi zdravju nekaj let, vendar bolnik tega sploh ne ve. Tveganje teh hudih posledic skušajo zmanjšati, zato spodbujajo ljudi, da bi se zdravili.
Merilec tlaka naj ima vsako gospodinjstvo
Pomembno je, da povišan krvni tlak odkrijemo dovolj zgodaj.
Krvni tlak bi si morali izmeriti vsaj enkrat na leto. Zaželeno je sicer, da bi merilec krvnega tlaka imelo vsako gospodinjstvo, tako kot na primer toplomer, in bi si krvni tlak ljudje merili redno. Pomembno je, poudarja sogovornica, da kupimo aparat, ki ima mednarodni certifikat kakovosti, in da meritev krvnega tlaka opravimo pravilno. Priporoča, da za domačo rabo uporabljamo merilnike z nadlahtno manšeto, saj zapestni niso natančni. Manšeta mora biti primerna velikosti nadlahti. Pri merjenju moramo biti umirjeni in čim bolj sproščeni. Najbolje ga je opraviti zjutraj, ko vstanemo, in pred spanjem oziroma po navodilu zdravnika.
Za diagnostiko visokega krvnega tlaka ne zadošča, da visok tlak izmeri zdravnik v ambulanti, ampak je merjenje natančnejše, ko ga teden dni redno izvaja pacient doma. Na višino tlaka v ambulanti namreč lahko vplivata dva fenomena: fenomen bele halje, ko je krvni tlak v ambulanti zaradi stresa bolnika nad normalo, čeprav ima posameznik normalen krvni tlak. Nasproten pa je fenomen prikrite hipertenzije, ko je krvni tlak v ambulanti v mejah normale, v domačem okolju pa je povišan. Iz rezultatov enotedenskega domačega merjenja izračunamo povprečje, ki dobro ponazarja dnevni krvni tlak posameznika, pojasni zdravnica. Za natančno diagnostiko visokega krvnega tlaka je pomembno tudi 24-urno merjenje krvnega tlaka s posebno napravo, ki tlak meri avtomatsko v rednih časovnih presledkih, tudi ponoči.
140/90: številka, ki si jo velja zapomniti
Ciljna vrednost krvnega tlaka je za vse ljudi, ne glede na starost, 140/90 mmHg. Kadar tlak preseže to vrednost, govorimo o povišanem krvnem tlaku, ki ga je treba zdraviti. S številnimi študijami so namreč ugotovili, da višja vrednost krvnega tlaka pomeni povečano tveganje srčno-žilnih zapletov; pri sladkornih in drugih bolj ogroženih bolnikih pa za zvišane veljajo že vrednosti nad 130/80 mmHg, je razložila sogovornica. Optimalni krvni tlak sicer znaša 120/80 mmHg.
Visok krvni tlak vedno začnejo zdraviti z nefarmakološkimi ukrepi, torej brez zdravil, s spremembo življenjskega sloga. Na krvni tlak zelo vpliva povečana telesna teža, zato je pomembno, da bolnik shujša, pri čemer je pomemben prav vsak kilogram. Pomembno je, da uživa manj slano hrano, saj sol veže vodo, zato se poveča volumen krvi v žilah, s tem pa pritisk na stene žil. Pomembna je tudi redna telesna dejavnost, da posameznik dovolj spi in da se skuša izogibati stresu, kar pa je, se strinja zdravnica, danes težko.
Kadar nefarmakološko zdravljenje ne zadošča več, je treba preiti na zdravljenje z zdravili. Na voljo je pet skupin zdravil, med njimi izberejo tisto, ki je za pacienta in njegov življenjski slog najbolj primerno. Vendar velikokrat ni dovolj, da zdravimo samo z enim zdravilom, pojasni zdravnica. Hipertenzija se deli v dve skupini: primarno in sekundarno. Sekundarno lahko povzročajo zdravila in druge bolezni, predvsem ledvične in endokrine motnje.
Največ bolnikov ima sicer tako imenovano esenciano (primarno) arterijsko hipertenzijo, za katero vzroka ne poznamo. Povzroči jo več dejavnikov, zato velikokrat ni dovolj, da z zdravilom blokirajo samo en mehanizem nastanka, ampak je treba blokirati več sistemov. To naredijo s kombinacijo več zdravil. Pri tem so v pomoč fiksne kombinacije zdravil, ko je v eni tabletki združenih več komponent in lahko na ta način zmanjšajo število zdravil, ki jih mora pacient zaužiti. Sicer mora uživati več vrst zdravil hkrati.
Koliko zdravil bo jemal, je odvisno tudi od pacienta
Zdravljenje z zdravili je v večini primerov dosmrtno, ni pa nujno. »Če imamo veliko zaloge v nefarmakoloških ukrepih, če lahko na primer reduciramo telesno težo, lahko s tem nadomestimo eno zdravilo in lahko zdravljenje zmanjšamo ali celo ukinimo,« ponazori Jana Brguljan - Hitij, kako pomembno je pri hipertenziji urejanje telesne teže.
Medicina preizkuša tudi načine, kako hipertenzijo zdraviti brez zdravil. Eden takih novih pristopov zdravljenja je renalna denervacija. Pri tem zdravljenju prekinejo živčevje, ki vodi do ledvičnih žil, s čimer naj bi se zmanjšal krvni tlak. Metoda je v svetu in pri nas v eksperimentalni fazi, saj dokončnih dokazov o tem, ali je učinkovita, še ni. Nekateri kazalniki pa kažejo, da se zniža krvni tlak, krvni sladkor, pri nekaterih bolnikih se izboljša celo srčno popuščanje. Na ta način so na Kliničnem oddelku za hipertenzijo v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za radiologijo UKC Ljubljana zdravili štiri bolnike; pri nekaterih so bili rezultati dobri, pri drugih pa posebnega učinka ni bilo.
Krvni tlak je lahko tudi prenizek, to je značilno predvsem za ženske. »Rečemo, da imamo pasje, vendar dolgo življenje,« se namuzne zdravnica. Načeloma velja, da je tlak nizek, ko sistolični tlak (tako imenovani zgornji tlak) doseže vrednost 100 ali manj. To ni škodljivo, je pa hipotonija lahko neprijetna, saj je človek brez energije, utrujen, lahko tudi izgubi zavest. Takim ljudem priporočajo več fizične dejavnosti, vnosa tekočine, občasno si lahko privoščijo bolj slano hrano. Na to stanje je treba biti pazljiv, če ima posameznik pridruženo tako imenovano vazovagalno sinkopo, ko v toplem okolju ali razburjenosti lahko izgubi zavest, saj se pri nižjem krvnem tlaku to zgodi bolj pogosto.