Prazniki so čas druženja, povezovanja, sodelovanja, zbliževanja in komunikacije. Če praznike neradi preživljate sami, si poiščite partnerja, pojdite v družbo, potrkajte pri sosedih in jih povabite na kavo, zbližajte se z nekdanjimi prijatelji in kolegi, povežite se s sorodniki, omislite si hišnega ljubljenčka... Če želite praznike preživeti v prijetni družbi, poskrbite za dobre medčloveške odnose v domačem okolju in v službi. Odnosom z ljudmi okoli vas posvečajte dovolj pozornosti, jih negujte ter jih obravnavajte z zvrhano mero naklonjenosti, potrpežljivosti, prijaznosti in razumevanja. Bodite čim več z ljudmi, ki vas navdušujejo in vam njihova družba prija. V dragocenih prostih trenutkih se družite le z ljudmi, ki so vam pogodu in vas imajo radi, čeprav vas morda včasih kritizirajo, vam nasprotujejo ali vas celo vznemirjajo – pomembno je, da vas podpirajo in vam želijo dobro.
Bodite odprti in razmišljate pozitivno. Veselite se drobnih stvari in bodite srečni zaradi življenja samega. Sreča je sestavljena iz majhnih trenutkov, prepletenih s pričakovanjem, hrepenenjem, nostalgijo in čarobnimi spomini. In ne pozabite: druženje ni dolžnost ali obveznost, temveč prostovoljna in osebna odločitev. Kdor želi, lahko praznike preživi tudi sam – kar pa nikakor ne pomeni, da bo zato tudi osamljen. Čas druženja je običajno omejen. Ko začutite, da vas začenja okolica omejevati, utesnjevati ali celo dušiti, je čas za spremembo. Zato se vljudno zahvalite za družbo, se prijazno poslovite in se podajte novim prazničnim izzivom naproti.
Rezultati dolgoletnih statističnih študij kažejo, da so ljudje, ki živijo sami dalj časa, bolj nagnjeni k telesnim, psihosomatskim, psihičnim in psihosocialnim težavam kakor tisti, ki živijo v spodbudnem partnerstvu oziroma v urejeni družinski skupnosti. Strokovnjaki razlagajo ta fenomen z dejstvom, da samski v zasebnem življenju nimajo potrebne čustvene opore in psihične spodbude za premagovanje preobremenjenosti, stresa in agresivnosti v vsakdanjem življenju. Zato pogosteje obolevajo za psihosomatskimi boleznimi, kot so gastritis, rana na želodcu, zapleti s prebavo in presnovo, hormonske motnje, težave s srcem, ožiljem in živčevjem, motnje hranjenja itd. Težave imajo lahko tudi z nespečnostjo, nemirom, razdražljivostjo, strahom, zaskrbljenostjo itd. Med samskimi naj bi bil odstotek zasvojenih z nikotinom, alkoholom, tabletami in hrano višji, kar se močneje odraža zlasti ob koncih tedna, med prazniki, prostimi dnevi in počitnicami, ko so številni samski ljudje osamljeni in nesrečni. Obenem pa samski tudi prej umirajo – poročeni moški živijo povprečno 73 let, samski pa po najnovejših podatkih le dobrih 68 let. Dr. Werner Habermehl pravi, da ima kar 30 odstotkov samskih ljudi težave z želodcem in črevesjem, 50 odstotkov pa jih trpi zaradi glavobola (migrene) in nespečnosti. Te težave pestijo pripadnike samskega stanu dvakrat ali celo trikrat pogosteje kot njihove vrstnike, ki živijo v urejenem partnerstvu oziroma družini.
Nekatere zdravstvene zavarovalnice so se zaradi teh podatkov začele resno spogledovati z možnostjo uvedbe višjih premij za samske (neporočene). K temu je eden izmed strokovnjakov pomenljivo pripomnil, da bi bilo treba najvišje premije uvesti za nesrečno poročene, ki se ne morejo, ne znajo ali celo nočejo rešiti iz neuspelega zakona oziroma neperspektivnega partnerstva. man