Urednica publikacije, članica gibanja TRS in filozofinja Nina Šoštarič je v uvodu pojasnila, da je ideja o izdaji in temi zbornika nastala kot nadaljevanje temeljnega dokumenta TRS z naslovom Kam po krizi. K sodelovanju so povabili različne avtorje iz treh sfer, na katerih temelji trajnostni razvoj – družbene, okoljske in ekonomske. »S publikacijo smo želeli osvetliti krizo, ki se na globalni ravni kaže kot finančna in okoljska kriza, na naši lokalni ravni pa kot kriza vrednot in politična kriza,« je razložila Šoštaričeva.

O svojih idejah, ki so jih prelili na papir, so spregovorili tudi nekateri sodelujoči avtorji. Gabi Čačinovič Vogrinčič z ljubljanske fakultete za socialno delo je med drugim poudarila, da je nujno, da zavrnemo nesprejemljivo. Prepričana je, da je treba ustvariti oziroma soustvariti novo. »Za to, da se soočimo z neznanim, potrebujemo glasove vseh ljudi, vseh generacij. Zato zagovarjam tezo, da potrebujemo čas,« je poudarila Čačinovič-Vogrinčičeva in pri tem še, da ne smemo pustiti, da nam potreben čas vzamejo.

Hanžek: Bastilja pomeni en korak, Wall Street pa drugega

Matjaž Hanžek, ki je v svojem prispevku v knjigi pisal o blaginji in novih vrednotah, ki so pomembne v družbi, pa je opozoril, da se premalo zavedamo, da smo pravzaprav na tretji prelomnici v zgodovini človeštva. »Prepričan sem, da smo zdaj tam, kjer smo bili v času francoske revolucije. Simbolno Bastilja pomeni en korak, Wall Street pa drugega,« je prepričan Hanžek.

Za zanimivo primerjavo se je odločil Igor Koršič z AGRFT in spomnil na odnos politike do slovenskega filma. »Kinematografija je v začetku samostojne Slovenije kazala lepe potenciale, ki so jih opazili tudi v tujini, vendar je država v dvajsetih letih dala vse od sebe, da te kinematografije ne bi uredili po zgledu razvitih evropskih držav. Na začetku smo bili vzor za vso vzhodno Evropo, nato pa smo v naslednjih desetih, petnajstih letih padli daleč na zadnje mesto,« je poudaril in dodal, da so se po tem modelu v Sloveniji razvijala tudi vsa druga področja, pri čemer je odločilno vlogo igrala politika.

Sociolog Mitja Svete je v knjigi predstavil koncept neposredne demokracije. »V najvišjih političnih vodah se sploh ne zavedajo, kaj neposredna demokracija je,« je poudaril. Pojasnil je, da sta v zadnjih dneh državni zbor in državni svet s sklicevanjem zaprtih sestankov brez možnosti razprave dala še dodaten dokaz, da gre za popolnoma nerazumljen koncept.

Rešitve, ki niso rešitve

Spregovorila je še novinarka in sociologinja Manca Košir, ki je v knjigi razglabljala o etiki vrednot. »Zavedati se moramo nečesa, česar se etika doslej ni zavedala – da smo soodgovorni za vse, kar je živo. Izjemnega pomena je, da je vsak od nas odgovoren in aktiven državljan. Zato je ta neposredna demokracija tako pomembna, da se začnemo povezovati in skupaj ugotovimo, kaj hočemo. To je naša država, vendar so jo v zadnjih dvajsetih letih upravljali, kot da ni naša,« je med drugim izpostavila Koširjeva.

Peterica navzočih je soglašala v tem, da se morajo državljani aktivirati in pritisniti na politične elite ter da je kapitalizem pri koncu. Med drugim je bil govor še o Evropski uniji, o scenarijih zloma evra pa tudi o morebitnem izstopu Slovenije iz EU. Koršič je bil do projekta skupne evropske valute nadvse kritičen: »Evro je projekt, ki je zastavljen skoraj tako, kot bi ga delali naši politiki. Obstajajo vse možnosti, da bo propadel.« Opozoril je, da bi morala Slovenija imeti pripravljen scenarij za primer razpada območja evra.

Svete pa je spomnil, da je Evropa danes v podobnem položaju kot pred stotimi leti, torej pred prvo svetovno vojno. »Lahko se odloči za korak naprej ali pa vztraja na mestu, kot se to dogaja sedaj pri Cipru, znotraj rešitev, ki pravzaprav niso rešitve, kar vidimo na primeru Grčije,« je poudaril.