Trije veliki zalogaji, eden uresničen in dva kmalu – tako bi lahko strnili besede direktorice Narodne galerije Barbare Jaki na včerajšnjem srečanju z novinarji. Prvi velik zalogaj je vezan na dejstvo, da se je končno začela prenova Narodnega doma, s tem pa so bili v galeriji seveda prisiljeni zapreti osrednji razstavni prostor. Stalna zbirka, ki je prej zavzemala okoli 1700 kvadratnih metrov površine, je romala v depo, del pa so je preselili k evropski zbirki, kjer je na voljo 700 kvadratnih metrov razstavnega prostora; v tej novi postavitvi naj bi ostala do leta 2015, ko naj bi bila prenova predvidoma končana.

Novi izbor je pogojevalo več dejavnikov, nekatere umetnine so odšle na restavriranje, druge, predvsem impresioniste, ki so zunaj države, so nadomestili s tistimi, ki so bili doslej v depojih. Zbirka je urejena kronološko, slikarska dela, še posebej baročna in impresionistična, spremljajo tudi kiparska; nekaj je tudi novosti, med drugim oltar iz Britofa iz 16. stoletja, pa Almanach in delo Marije Auersperg Attems. Del umetnin, ki so jih obiskovalci v anketi prepoznali kot najbolj priljubljene, so po novem opremili s tako imenovanimi QR-kodami, ki ponujajo kratke opise umetnin in osnovne podatke v slovenščini in angleščini; v bodoče bodo te podatke še širili.

Jeseni bo Narodna galerija praznovala tudi 50. obletnico svoje izobraževalne dejavnosti, ki je v Sloveniji s pedagoškimi programi orala ledino in postala vzorec za mnoge druge likovne ustanove; trenutno je na ogled razstava otroških risb iz zdaj že slavne Galove ustvarjalnice. Ponudbo zanimivih vodenj po razstavah so nedavno razširili tudi na spomenike zunaj Narodne galerije, za zdaj po baročni Ljubljani, v bodoče pa načrtujejo tudi »impresionistične pohode« in izlete v druge kraje. Obetajo se tudi Odstiranja, mesečne predstavitve posameznih umetnin in pogovor z obiskovalci. Zelo dejavno je v Narodni galeriji tudi elektronsko založništvo, ki je v veliki meri nadomestilo predrag tisk.

Največji zalogaj pa je nedvomno predstavitev slovenskih impresionistov v pariški Petit Palais. Načrti za to največjo predstavitev slovenske umetnosti v tujini so se začeli že leta 2006 in po mnogih zastojih bo dvesto eksponatov, slik, kipov, risb, karikatur, knjižnih oprem, fotografij in filmov v uglednem pariškem razstavišču na ogled od 18. aprila do 13. julija. Večinski del stroškov bo prevzel gostitelj. Izbor za razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 je kot zunanje oko opravil kustos Petit Palaisa Sylvain Lecombre, ki je poleg impresionističnih del zajel tudi druga iz tega časovnega obdobja in tako ponudil širok pogled na tedanje slovensko umetniško dogajanje. Ob razstavi bo izšel tudi obsežen katalog v francoščini, kot zanimivost pa bo gotovo delovala tudi slika Jurija Šubica Pred lovom, ki je sicer del neke francoske zbirke in jo bodo ob tej priložnosti umestili med njene slovenske »vrstnike«.