Ste kdaj pomislili, da bi se popolnoma prepustili? Da sploh ne bi naročali? To je tako, kot da najdeš božično darilo, preden je božič, a ga ne odpreš in počakaš do božiča. Vmes mine nekaj sladkih dni, saj veš, da te nekje v globini omare čaka »skrito« presenečenje. Taisti občutek prijetnega pričakovanja se zgodi, ko natakar nese krožnik proti tvoji mizi, a ne veš, kaj te čaka. Gledaš v dišeči krožnik, a še ne veš, iz česa je tista »živo zelena omaka«. Šele prvi grižljaj sproži ognjemet v glavi…

Da se gost brezpogojno prepusti, pa mora imeti izredno veliko mero zaupanja. Zato je pomembno, da zna natakar oziroma sommelier priporočiti pijačo, ki računa ne požene v nebo, a je vendarle kvalitetna. Pomembno je tudi, da kuhar ponudi tisto, kar je najboljše in kar v najboljši luči predstavlja njegovo ustvarjalnost – ne le tistega, kar je treba porabiti. Bržkone je priporočljivo, da se tudi gost pripravi na take vrste obisk: preveri internetno stran, si ogleda meni in cene, s tem pa dobi občutek, kaj lahko pričakuje. Običajno so strani boljših restavraciji kar izčrpne s tovrstnimi informacijami. Drugače pa tudi ni greh, če vpraša za ceno…

Težava je le, ker je res svojevrsten izziv najti takšne hrame kulinarike. Ne gre toliko za tip ustanove kot za način razmišljanja. Pomembna sta srce in duša. Pa najsi gre za pivnico, kmečki turizem ali restavracijo. Ko najdete tak dragulj, se ne bojte; prepustite se. Tako boste poskusili nekaj, česar si sami verjetno nikoli ne bi naročili. Naročite si presenečenje.