Ti prestižni divjaki, ki kar pokajo od folne kisline in številnih drugih snovi, ki na telo delujejo očiščevalno in pomlajevalno, ne bi mogli priti v bolj pravem času. Bolj ali manj srečno smo namreč prebrodili utrudljive velikonočne pojedine, s katerimi vsako leto zapremo zimsko poglavje v kuhinji. Šparglje, ki se po latinsko in angleško imenujejo asparagus, špansko espárragos, francosko asperges, nemško spargeln, hrvaško pa šparuge, so v Mali Aziji gojili že pred več kot 2000 leti, izjemno so jih cenili stari Grki in Rimljani, ki so o njih pisali že 200 pred našim štetjem. Dandanes jih največ pridelajo Nemci in Francozi, pri nas pa imamo srečo, da lahko poleg gojenih zlasti v Istri naberemo divje. Slednji so veliko okusnejši in zaradi svoje redkosti ter težavnega nabiranja tudi precej dražji (cene prvih spomladanskih se gibljejo okoli 50 evrov za kilogram). Če se boste podali na izlet po hrvaškem delu Istre, boste v aprilu in tudi še okoli prvomajskih praznikov zelo verjetno naleteli na obcestne prodajalce z debelimi šopi te delikatese. Pri tem pazite, da ne kupite že olesenelih – poskusite jih prelomiti od spodaj navzgor. Višje proti vrhu, ko se prelomijo, slabši (starejši) so. Aprilski so za mojega šefa, majski zame, junijski pa za mojega osla, pravi star španski pregovor. Ampak tudi majski so lahko že bolj za osle, zato previdno! Divje šparglje lahko umešamo v jajca in spečemo fritajo, z njimi pripravimo okusno rižoto, jih na hitro popečemo na maslu in skupaj s parmezanom damo na testenine … Škoda bi jih bilo kuhati in potem vodo zliti stran, saj bi zavrgli najboljše. Za takšne podvige in pečenje na žaru so primernejši debeli gojeni šparglji, tudi beluši, kakor pravimo beli različici gojenih špargljev, ki pa so manj pogosti in tudi manj okusni.
Fuži z divjimi šparglji
Potrebujemo: 400g poljubnih testenin (najbolj se priležejo istrski fuži), 300g divjih špargljev (lahko jih nadomestimo z gojenimi, a jed bo takoj za razred manj prestižna), 400g paradižnika v koščkih ali paradižnikovega pireja, 40g masla, 3 žlice ekstra deviškega olivnega olja, 0,5dl belega primorskega vina (malvazija), 50g parmezana, morsko sol, sveže zmlet beli poper, 3 stroke česna.
Priprava: Špargljem odstranimo olesenele spodnje dele (špargelj uporabimo le od tam naprej, kjer se steblo prelomi, če ga prepognemo), jih operemo, porežemo vršičke, stebla narežemo na približno 4 centimetre dolge koščke. Opranih olesenelih delov ne zavržemo takoj, temveč jih denemo v osoljeno vodo, ki jo v velikem loncu pristavimo za kuhanje testenin. Česen olupimo in drobno sesekljamo ter damo v ponev na olivno olje. Pristavimo in ko česen zadiši, dodamo narezana stebla špargljev (vršičke dodamo pozneje), ki jih na hitro popražimo. Zalijemo jih z malvazijo in med mešanjem kuhamo, da vino povre. Šparglje poberemo iz ponve, vanjo pa dodamo paradižnik. Osolimo, zalijemo s kozarcem vroče vode za kuhanje testenin. Ko zavre, kuhamo še 10 minut. V ponev s paradižnikom vrnemo popražena stebla špargljev, dodamo še vršičke in kuhamo še 10 minut. Medtem iz kropa za kuhanje testenin s penovko poberemo olesenele dele špargljev in jih zavržemo, nato pa po navodilih na embalaži (oziroma minuto manj) testenine skuhamo na zob. Kuhane testenine odcedimo in stresemo k špargljem s paradižnikom v ponev. Rahlo začinimo s poprom in dobro premešamo, da se okusi prepojijo. Potresemo s kosmi masla in nastrganim parmezanom ter postrežemo z regratovo solato in dobrim primorskim vinom.
