Čeprav je Agencija RS za okolje (ARSO) zavrnila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig odpadnih gum, olj in plastike v trboveljski cementarni Lafarge cement, v Eko krogu s pojasnili ARSO za takšno odločitev niso zadovoljni. Lafarge je namreč ob dovoljenje zaradi povsem drugih razlogov, kot so pričakovali zasavski ekoaktivisti, in sicer zaradi preseganja predpisane letne mejne vrednosti prašnih delcev PM10, medtem ko vrednosti benzena in organskih spojin po mnenju ARSO še vedno niso sporne.
Še več, Lafarge bi dovoljenje dobil, če bi sprejeli določene ukrepe za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka v prihodnjih treh letih. In ker je pričakovati njihovo pritožbo na odločbo ARSO ter nadaljnji proces pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, v Eko krogu obstaja bojazen, da bo cementarna dovoljenje vendarle dobila, in to na podlagi ukrepov, za katere še ne bodo mogli izkazati zmanjšanja vplivov na okolje. Vendar na ARSO pojasnjujejo, da ni Lafarge tisti, ki bi sprejemal tovrstne ukrepe, temveč jih bo z uredbo o kakovosti zunanjega zraka sprejemala Vlada RS.
Različno razumevanje ekonomičnosti postopka odločanja
Ekokrogovce s predsednikom Urošem Macerlom na čelu, stranskim udeležencem v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja Lafargeu cementu, je ob sicer zanje ugodni odločitvi ARSO vznejevoljilo tudi dejstvo, da si na agenciji v 14 mesecih, kolikor časa je trajal zadnji proces odločanja, zaradi »neekonomičnosti postopka« niso vzeli časa za pregled in opredelitev do argumentov, ki jih je v tem času predložil Eko krog. »To se nam glede na pomembnost primera zdi nesprejemljivo,« poudarja Macerl, na ARSO pa pojasnjujejo, da načelo ekonomičnosti postopka v skladu z zakonom o upravnem postopku od organa odločanja zahteva, da vodi postopek hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.
»Ker je bilo ugotovljeno, da Lafarge cement ne izpolnjuje pogojev za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, saj ne obratuje v skladu z zahtevami uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, je ARSO, upoštevajoč načelo ekonomičnosti, opustil ugotavljanje izpolnjevanja drugih zahtev za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja,« so dodali.
Vmešalo se je tudi francosko veleposlaništvo
Za Macerla tovrstna pojasnila niso dovolj, saj je prepričan, da želi Arso z »nekakšnim novim programom ukrepov« najti druge rešitve za izdajo spornega dovoljenja. Po njegovem k temu prispeva tudi »pritisk politike in francoskega kapitala«, saj je pred dnevi Zagorje in Trbovlje obiskala delegacija francoskega veleposlaništva, vključno z veleposlanikom Pierre-Françoisom Mourierjem in ekonomskim svetnikom Plilippom Malojem.
Zagorski župan Matjaž Švagan ne skriva, da se je veleposlanik najavil zgolj zaradi Lafargea cementa. Kot je povedal, je gostom izrazil podporo za obstoj cementarne v Trbovljah, a brez sosežiga odpadkov in z enakim številom zaposlenih, kot jih je bilo ob prihodu multinacionalke v Trbovlje. V Trbovljah pa, zanimivo, obisk veleposlanika razlagajo drugače. »Župan in veleposlanik sta se pogovarjala o gospodarstvu v regiji na splošno ter o družbenih in kulturnih zadevah,« so sporočili iz kabineta župana Vilija Trevna, ki bo kljub vsemu prejel dopis Eko kroga, v katerem ga prosijo za kopijo prijave srečanja z veleposlanikom komisiji za preprečevanje korupcije. Občina Trbovlje je namreč prav tako stranska udeleženka v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja v francoskem Lafargeu cementu, zato mora župan vsako srečanje, ki je lahko lobistične narave, prijaviti protikorupcijski komisiji, je prepričan Macerl.
Saga se bo nadaljevala pod novim ministrom
V Eko krogu obenem pozornost namenjajo tudi novemu ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židana. Z namenom izboljšanja stanja na okoljskem področju ga pozivajo k organizaciji rednih mesečnih srečanj z okoljskimi (nevladnimi) organizacijami in zainteresiranimi posamezniki, podobno kot jih že več let organizira varuh človekovih pravic. »Skrajni čas je, da se okoljske probleme na državnem nivoju začne reševati s konstruktivnim dialogom, ne pa z iskanjem lukenj v zakonih, s katerimi bi lahko ugodili velikim onesnaževalcem,« je dejal Macerl.
