Dekleta in 208? Po matematičnem izračunu, upoštevaje logiko, se najprej spomnimo na avtomobile, bolje rečeno na točno določenega, ki sliši na ime peugeot 208 in zadnjih nekaj mesecev sodi med tiste, ki so med predstavnicami nežnejšega spola najbolj in. Z razlogom. Ima všečno podobo, ki pa samo nadgradi njen dovršeni imidž in je ne zasenči, je naprodaj v številnih barvnih kombinacijah, da se idealno dopolnjuje z njeno najljubšo barvo oblačil, motorna konjenica pa se povsem podredi njeni nravi, pa naj bo bolj živahna ali umirjena. In prav za to je šlo tokrat, ko smo dobili v roke ključa na prvi pogled identičnih štirikolesnikov, v modni vijolični barvi, a si tehnološko ne bi mogla biti bolj različna. Vas zanima, kateri je pravi?

Francozi so bili drzni, ko so se odločili, da ne bodo sledili trendu, ki veleva, da mora biti nova generacija dimenzijsko zajetnejša od odhajajoče. Dvestoosmica je tako z dolžino 3,96 metra krajša od dvestosedmice, a le na videz. Po občutku se namreč na zadnji klopi ne sedi nič slabše (dostop je zavoljo petih vrat enostaven), čeprav bodo seveda višjerasli (ženske izjemoma!) pogrešali kakšen centimeter več za kolena in glavo, pa tudi prtljažnik s 311 litri mestno nrav štirikolesnika prostorsko več kot zadovoljuje, saj zlahka pogoltne dve športni torbi ali pa vrečke po obisku pri dobrem sosedu. Še najbolj poseben je francoz pri položaju sedenja za voznika. Razvojniki so si zamislili novost, po kateri naj bi voznik merilnike pred sabo gledal nad volanskim obročem, kar pa zna biti pri marsikaterem lastniku zgolj neizvedljiva teorija, saj bi bilo treba volanski obroč spustiti prenizko in bi bila ergonomija vse prej kot varnostno idealna.

Je všečen in dovolj prostoren, to že vemo, kaj pa konjenica? Bilo se je več kot zanimivo presedati iz enega peugeota v drugega in primerjati, kaj dejansko zmoreta agregata, pri čemer smo izbirali med 1,2-litrskim bencinskim trivaljnikom z močjo 60 kW (82 KM) in prenosom moči na prednji kolesi prek 5-stopenjskega ročnega menjalnika ter 1,4-litrskim dizelskim štirivaljnikom s 50 kilovati (68 KM) in 5-stopenjskim samodejnim (robotiziranim) menjalnikom. Ideja o samodejnem menjalniku v mestnem avtomobilu se nam je zdela dobra, saj teoretično povečuje vozno udobje, toda v primeru testnega je priporočilo zanj le pogojno – je namreč neverjetno počasen in neodločen. Toda sami, ki že leta prisegamo na avtomatiko, smo mu to vseeno odpustili. Seveda je bencinar v primerjavi z dizlom občutno zmogljivejši (175:165 km/h najvišje hitrosti, 12,2:16,2 sekunde pospeška do stotice), kar se pozna tudi pri nekoliko večji porabi goriva (6,5:5,9 litra), a je pri obeh doseg z enim polnjenjem zavoljo 50-litrske posode za gorivo primerno velik – pri bencinarju 770 in dizlu 850 kilometrov.

Klasika ali vrhunska moda? Odgovor na to vprašanje, ko beseda nanese na kroj notranjosti, pri Peugeotu pojasnjujejo s stopnjami opreme, ki jim je skupna prva črka – a. Bencinarja je krasila najvišja stopnja allure ali prevedeno visoka stopnja varnosti (zračne blazine in zavese, ABS, ESP...) in tudi udobja (samodejna klima, tempomat, električni paket, potovalni računalnik...), si pa lahko lepotička, če ima težave s parkiranjem, za doplačilo 620 evrov omisli tudi sistem samodejnega parkiranja. Testni dizel je bil nekaj skromneje opremljen – active – tako da je na primer za samodejno klimo treba doplačati (250 evrov), nespretne voznice pa se morajo zadovoljiti zgolj s parkirnimi senzorji (300 evrov), saj samodejno parkiranje pri tej opremi ni na voljo. Kljub močnejšemu motorju in višji stopnji opreme je cenik favoriziral bencinarja, ki je bil tisočaka cenejši (13.690:14.690 evrov) od šibkejšega in slabše opremljenega dizla, kateremu pa je ceno dvignil samodejni menjalnik.

P.S: Za nami je izpit iz predmeta Peugeot 208. Če potrebujete inštrukcije, pokličite...