Nekoč je veljalo, da je moški tisti, ki je dober lovec. Potem je moral biti dober gospodar, uspešen podjetnik, velik vojskovodja. V sodobnem času pa mora biti šofer, voznik, ki zna in zmore upravljati štirikolesno prevozno sredstvo. Ob bok se mu je postavila sodobna ženska, za katero velja enako. A pot do »licence«, s katero se lahko podate v vsakdanji promet, ni bila vedno lahka.

Avtošol je bilo malo, kandidatov veliko več kot prostih avtomobilov, zato se je na vozniški izpit čakalo po nekaj mesecev. Sedaj je seveda drugače, pa čeprav ob veliki ponudbi velja, da prav vsakdo ne sme in ne more sesti za volan. Avtošole naj bi skrbele za to, da gredo vsi novi lastniki izpitov dobro pripravljeni na cesto.

Trenutno je v Sloveniji okoli 200 avtošol, pravi Brane Lotrič, direktor podjetja B&B iz Kranja, med katerimi pa je veliko tudi novih, »mini avtošol«, torej šol z zgolj enim inštruktorjem, ki ponujajo zgolj »vožnjo«, čeprav so nekateri med njimi tudi zelo dobri učitelji. »A v želji po zaslužku si pogosto privoščijo kandidatom všečne zlorabe predpisov. Te zlorabe pa žal vodijo v slabo usposobljenost bodočih voznikov,« dodaja Lotrič. Testne pole z vprašanji o teoriji, ki so na voljo tudi na spletu, kandidati brez večjih težav uspešno rešijo, a bodoči voznik po njegovem mnenju ne pridobi poznavanja pravil in zavedanja o nevarnostih pri vožnji. »Razumevanje delovanja vozila, razmere v prometu, da o prometnih pravilih ne govorimo, postanejo predmet individualnega poučevanja. Za kandidata za voznika je to seveda zelo draga rešitev. Zato se v prometu še vedno srečujemo z vozili šol vožnje, ki ovirajo promet, nepričakovano zavirajo ali ne speljejo, ko bi bilo treba. Pri pripravi na izpit iz vožnje povzroča kandidatom za voznike največ težav osnovno usposabljanje iz vožnje, ki sodi na poligon in ne v središča mest,« še pravi Lotrič.

Uspešnost na izpitih je vse manjša

A kljub relativno enostavni poti do vozniškega izpita v avtošolah, kot je B&B, opažajo, da se zapleta z uspešnostjo na izpitih. Ta v slovenskem povprečju v zadnjih dvajsetih letih komajda presega 50 odstotkov. Je za to kriv gostejši promet in več različnih situacij v prometu, vse manj gibalno sposobna mladina, premalo usposobljeni učitelji vožnje, nestrokovni člani komisij ali njihova težnja po ohranitvi delovnih mest, se sprašuje Lotrič. Zato Slovenija v evropskem prostoru negativno izstopa po uspešnosti na vozniških izpitih, v regulativo šol vožnje in vozniških izpitov se prepogosto meša tudi politika, stroke pa ni ali ne pride do besede.

Po novejših podatkih tudi ni več tako »moderno« narediti vozniški izpit pri osemnajstih letih. Zaradi tega in zaradi zmanjšanja kupne moči in potrošnje na splošno se za vozniški izpit odločajo le tisti, ki izpit zares potrebujejo. Povprečna starost kandidatov za voznike, ki je v porastu, je med 18 in 24 leti. Starejši opravljajo vozniški izpit le, če ga ponovno, vendar je teh voznikov presenetljivo malo.

»Vozniki v Sloveniji pa se lahko veselijo še ene novosti: vozniška dovoljenja v obliki klasične kartice so se začela izdajati 13. julija 2009, v nekoliko spremenjeni obliki pa 19. januarja 2013. S tem stara slovenska trodelna rožnata dovoljenja, v obtoku naj bi jih bilo še nekaj več kot 902.000, veljajo do 30. aprila 2018 ali do poteka veljavnosti, če je čas veljavnosti krajši. Na splošno pa velja, da bodo morale članice EU stare dokumente z novimi v celoti nadomestiti do leta 2032,« pojasnjuje Liza Poljak z ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Nove vozniške kartice veljajo le 10 let

Te nove kartice zdaj veljajo deset let, tako kot v večini drugih držav članic EU (Belgija, Češka, Estonija, Španija, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Latvija, Malta, Nizozemska, Romunija, Švedska, Velika Britanija), lahko pa bi se država odločila tudi za veljavnost 15 let. A pogostejše menjave prinesejo tudi nekaj več denarja v državno blagajno, zato je tak ukrep v očeh države seveda povsem logičen.

Druga novost ob uvedbi novega vozniškega dovoljenja je na novo določen rok veljavnosti brez zdravniškega pregleda. Za vse, ki so do vozniškega dovoljenja prišli do vključno 18. januarja letos, bo to izdano z veljavnostjo do 80. leta starosti. Za dovoljenja, izdana po tem datumu, pa velja, da veljajo do 70. leta starosti. In ob podaljšanju bo moral starejši voznik sposobnost za vožnjo dokazati tudi z zdravniškim spričevalom.

Z novimi vozniškimi dovoljenji bi se odprla pot tudi do shranjevanja večjega števila podatkov na njih, a trenutno v postopku ni predlogov, da bi bili na vozniško dovoljenje vključeni še dodatni podatki. A to ne pomeni, da policija in mestno redarstvo nista aktivna tudi pri lovu na prekrškarje. Po podatkih policije so v prvih dveh mesecih letošnjega leta začasno odvzeli 797 (lani 1080) vozniških dovoljenj. Teh ukrepov se morajo še najbolj bati vozniki začetniki. Voznik začetnik je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje se izda upravičencu s statusom voznika začetnika z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja, za njih pa velja še nekaj posebej »strogih« prepovedi. Na primer kar zadeva alkohol za volanom, saj voznik začetnik v cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se mu izreče, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu.