»V glavi si je treba izdelati zemljevid: Pomurje je v središču sveta, Kitajska na njegovem desnem, Silicijeva dolina pa na levem robu. V teh dneh vsem razlagam, da tudi Črna na Koroškem ni svetovni smučarski center, vendar pa, kot pravi Tina, moraš imeti hladno glavo in vroče noge.«

Tako slikovito in hkrati prizemljeno o razvojnem potencialu naše severovzhodne pokrajine, ki ji država omogoča sofinanciranje razvojnega premika celo s posebnim zakonom, razmišlja Jože Caf, direktor in solastnik gornjeradgonskega Eltija.

Podjetje Elti, ki je med vodilnimi svetovnimi družbami za inženiring na področju proizvodnje oddajnikov in pretvornikov televizijskega signala, je sredi leta 2010 skupaj s konzorcijem podjetij in Univerzo v Mariboru ustanovilo svoj razvojni center Maspos. S tem je pokazalo, kako močno se zaveda pomena znanja in tega, da morajo biti sami med pobudniki, da jih mladi strokovnjaki – tudi tuji – prepoznali kot ustreznega partnerja za svoj karierni razvoj.

Priložnost je treba zagrabiti

»Pomurje ne postaja samo priložnost za dobre kadre, temveč tudi izziv za njihov razvojni potencial, inovativnosti in zagon. Priložnost je treba zagrabiti, ko se ti ponuja. V življenju ni ničesar, kar bi bilo dano samo po sebi, toda ljudje v naših krajih dobro vemo, da naša pokrajina lahko daje veliko. Le dovolj znanja in dela je treba vložiti na pravem mestu in ob pravem času,« razmišlja Tomaž Gider, direktor murskosoboškega podjetja GMT, srebrne gazele 2012.

»Pomurje je že dolgo regija velikih priložnosti. Posameznik mora imeti le dovolj znanja, da lahko v preteklosti zapostavljenem okolju deluje tako globalno kot lokalno. Sicer za zdaj še redki primeri  dobrih praks že kažejo, da se tudi v Pomurju lahko uspe.  Po statističnih podatkih iz leta 2012 je v Pomurju pomanjkanje kadrov s srednješolsko izobrazbo s področja storitvenega sektorja, rastoča in nova podjetja, ki si bodo poiskala prostor na severovzhodu države, pa bodo kmalu potrebovala izobražene kadre na vseh področjih, pa naj gre za proizvodni, transportni, turistični ali prodajni sektor.  To opažamo tudi v lastni dejavnosti,« pravi Tomaž Gider.

Prvo odpiranje v petek

Pomurje torej ima prebojnike in mednje skušajo stopiti tudi podjetja, ki se te dni prijavljajo na javni poziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za subvencioniranje zaposlitev diplomantov v sklopu projekta Center za pretok znanj. Projekt je nastal v okviru Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, za podjetja pa bo na voljo 1,78 milijona evrov.

Prvo odpiranje prijav bo že 5. aprila, je povedal dr. Milan Svetec iz Regijske razvojne agencije Mura (RRA Mura), ki je skrbnik javnega poziva na RRA Mura in zbira tudi prijave diplomantov in tistih, ki si v Pomurju želijo novih kariernih izzivov. Podjetja, ki bodo v želji po razvoju novih izdelkov in storitev zaposlovala, bodo za vsakega zaposlenega prejela nepovratne subvencije v višini celotne bruto plače zaposlenega brez malice in potnih stroškov, še dodatno spodbudo pa, če bodo nove sodelavce obdržala več kot tri leta. V tem primeru bodo za vsakega zaposlenega dobila 7500 evrov.

Kot je povedala Branka Kuzma Smolič, pomočnica direktorice območne službe Zavoda RS za zaposlovanje (OS ZRSZ) Murska Sobota in članica komisije za izbor podjetij, je za letos in prihodnje leto na voljo po 890 tisoč evrov.

Pomurje po brezposelnosti še vedno sodi v sam vrh, saj je registrirana brezposelnost v tej regiji 18-odstotna. Cvetka Sreš, direktorica OS ZRSZ Murska Sobota, pa verjame, da so tovrstni javni pozivi in razpisi, kot je bil tudi zelo uspešen Podjetno v svet podjetništva, dobra spodbuda za mlade izobražence, da se po študiju vrnejo domov. Po zadnjih podatkih je med diplomanti pomurske regije brezposelnost kar 28-odstotna, medtem ko je brezposelnost med mladimi do 29. leta 9,7-odstotna.

Nerazvit tudi nevladni sektor

Za prihodnost Pomurja pa slika ni prav rožnata, saj se končuje obdobje, ko so zaposlovala tuja podjetja, uspelo se je upokojiti precej nekdanjih Murinih delavcev. »Velika neznanka ostaja AHA Mura s 1500 zaposlenimi,« pravi Sreševa, ki je prepričana, da Pomurje ni v dovolj izkoristilo niti turističnega potenciala. Sreševa opozarja tudi, da nevladnih organizacij tam skorajda ni. V Pomurju torej obstaja velik zaposlitveni potencial.

V javni poziv RRA Mura so se aktivno vključili tudi Karierni centri Univerze v Ljubljani, ki v torek, 9. aprila, pripravljajo predstavitev zaposlitvenih možnosti v Pomurju in podpornih dejavnosti, ki jih bodo ponudili zainteresiranim mladim za zaposlitev v pomurskih podjetjih. Zainteresirani mladi strokovnjaki naj pošljejo svoj življenjepis na obrazcu europass, lahko pa priložijo tudi svojo različico življenjepisa, ki pa mora vsebovati vse podatke, ki jih zahteva europass. Vloge, ki jih bodo na RRA Mura obravnavali in vnašali v katalog diplomantov, bodo sprejemali do porabe sredstev.