Srbi, Hrvati in Slovenci!

V tem težkem trenutku za naš narod sem se odločil, da prevzamem kraljevsko oblast v svoje roke. Kraljevi namestniki, ki so razumeli upravičenost mojih pobud, so takoj sami podali ostavko. Moja zvesta vojska in mornarica sta se mi takoj stavili na razpolago in že izpolnjujeta moja povelja. Pozivam vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se strnejo okrog prestola. To je najzanesljivejši način, da se v teh težkih prilikah ohrani red na znotraj in mir na zunaj. Mandat za sestavo vlade sem poveril armijskemu generalu Dušanu T. Simoviću. Z vero v Boga in bodočnost Jugoslavije pozivam vse državljane in oblasti v državi, da vršijo svojo dolžnost do kralja in domovine.

Beograd, 27. marca 1941

Peter II.

Nova doba, 28. marca 1941

Ljubljana in vsa Slovenija manifestira za kralja in Jugoslavijo

Ko je Ljubljana davi zvedela po poročilu belgrajske radijske postaje, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast, se je ta novica razširila po vseh delih mesta z izredno naglico. Ljubljana je postala na mah vsa živa, kakor na največji praznik. Prva so bila državna in samoupravna poslopja, ki so razobesila državne trobojnice, ki so veselo zaplapolale v vetru. Pa tudi zasebniki so vsi, kakor hitro so zvedeli za veliki dogodek, takoj izrazili svoje navdušenje in vdanost našemu kralju s tem, da so prav tako raz streh svojih hiš izobesili jugoslovanske zastave. Tako je bila že Ljubljana v zadnjih dopoldanskih urah vsa v zastavah.

Prav tako so spontano pozdravile nastop Vladanja kralja Petra vse trgovine v mestu. Kar na hitro so spretne roke povsod izpraznile po eno službeno okno in tako napravile prostor sliki ali kipu Nj. Vel. Petra II. Državne tribarvnice, zelenje in prvo pomladansko cvetje okrog slike ali kipa pa je slehernemu dokazovalo, s kakšnim veseljem in navdušenjem smo prav vsi sprejeli nastop vladanja našega kralja. Kdo bi mogel popisati v teh trenutkih razgibane in živahne ulice, po katerih je hodila z navdušenim vzklikanjem slovenska mladina. Gospodinje, ki so odhajale in prihajale na trg, so se ustavljale na pločnikih in povzele vzklike mladine. Delavci na stavbah so na poziv ZZD zapustili delo in se pomešali med manifestante, ki so korakali sem in tja po glavnih ulicah. Kamor koli so prihajali sprevodi, povsod je hitelo občinstvo iz lokalov, prav tako pa nastavljenci trgovin, da dajo duška svojemu veselju in da tudi s svoje strani doprinesejo delež k tem lepim domoljubnim manifestacijam. (…) Te najveličastnejše manifestacije, ki so prišle vsem Ljubljančanom prav od serca, so ves čas potekale pod valovanjem mogočnih vzklikov »Živel kralj, Živela Jugoslavija«. Mnogi stari borci so s solzami v očeh vzklikali svojemu kralju in mu v srcu prisegali zvestobo. Pa ne samo Ljubljana, tudi z vseh drugih podeželskih mest in krajev prihajajo poročila, da so povsod sprejeli nastop vladanja Nj. Vel. kralja Petra II. s silnim navdušenjem, kateremu so prav tako dali izraza s spontanimi manifestacijami in obhodi. Vsa Slovenija je današnji dan preživela v veličastnem občutku, da je neomajeno strnjena okrog prestola našega mladega kralja, kateremu je prisegla najglobljo vdanost in neomajno zvestobo.

Slovenec, 28. marca 1941

Vznemirjevalci

Naša država ni v vojni. Do sedaj jo je zajela samo živčna vojna, ki se tudi pri nas bojuje z vso srditostjo in to na vsej fronti, na zunanji, v zaledju, posebno pa po kavarnah in uradih in celo v družinskih krogih. Vojskovodje te vojne so razni plačani agitatorji, ki pa prepuščajo izvajanje raznim vznemirjevalcem, katerih je med nami več kot preveč. Goriva prilivajo razne radiooddajne postaje. (…)

Naše časopisje je o vsem tem že mnogo pisalo, napovedovali so se celo zelo strogi ukrepi proti raznašalcem raznih vznemirjajočih vesti. Toda tudi tu smo ostali samo na pol pota. (...) Odveč bi bilo razpravljati še nadalje o teh ljudeh in o posledicah njihovega početja. (...) Na Kobanskem so ob meji gradili novo šolo. Ko je nekega dne prišel na stavbišče vodja gradnje, ni našel niti enega delavca. Vse je bilo pobegnilo, ker je nek vznemirjevalec razširil vest, da sovražnik že koraka v našo deželo, če ne pa bo vsak čas vkorakal. V tem kraju so prišli nekoč v šolo samo trije učenci, ker je nekdo razširil vest, da bodo tega dne odpeljali vse otroke daleč v Bosno. (…) Čemu pišem te vrstice v naše glasilo? Preprosti narod ima v nas uprte oči in naša dolžnost je, da uporabljamo ves svoj vpliv za gašenje ognja, ki ga širijo vznemirjevalci.

Pri tem pa si moramo sami biti na jasnem: vsaka govorica je plod propagande in fantazije, ker danes niti politiki ne morejo vedeti, kaj se bo zgodilo jutri na bojnem polju. Vsak datum je izmišljen, ker za datume danes ne ve nihče. Če pa kdo zanje ve, jih ne bo pripovedoval našim vznemirjevalcem.

Učiteljski tovariš, 28. marca 1941