Tako je pomladi leta 2009 Franc Kangler po telefonu kričal na svojo protežiranko, pogovor pa so posneli kriminalisti. Do radarske afere, ki je povzročila njegov politični pogreb, so potem minila več kot tri leta. Citat iz policijskega prisluha telefonskemu pogovoru ponuja slikovito predstavo o verjetno še hujšem kričanju na podrejene, ko so mu občani besneli zaradi radarjev in je pred občinsko stavbo protestirala množica več tisoč ljudi, ki je terjala njegov odstop. Ali ko je prebiral dopise državnih inštitucij, ki so njegove občinske biznise ožigosali s štampiljko »koruptivno« ali »nezakonito.«

Zadnji v vrsti uradnih dokumentov, zaradi katerih bi Kangler utegnil besneti, je dokument komisije za preprečevanje korupcije, v katerem ta na enajstih straneh razlaga svoje ugotovitve o projektu »Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v Mestni občini Maribor«, ki je javnosti bolj znan kot afera radarji.

Ekipa Gorana Klemenčiča ni bila prizanesljiva do tega 30-milijonskega Kanglerjeva posla. Ugotovila je več kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb. Postopanje vodstva občine je izpolnilo znake korupcije, ker je kršilo načelo enakosti, transparentnosti in načelo poštenega postopka.

V svoji analizi je imela komisija lažje delo kot v podobnih drugih preiskavah, saj so druge pristojne inštitucije že pred njo kazale na množico nepravilnosti. Julija lani, tri mesece preden so v mestu vandali požgali prve Kanglerjeve radarske »velike brate«, je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar opozarjala: »Pri pobiranju glob za prekrške imata javni in zasebni sektor nasprotne cilje. Vsaj morala bi jih imeti – javni sektor si mora namreč želeti, da bi bilo prekrškov čim manj, zasebni bo stremel k temu, da bo prekrškov čim več.«

Pirc Musarjeva se je zgražala nad pogodbeno klavzulo, po kateri bi si dobavitelj Iskra Sistemi naložbo poplačal z desetletnim pobiranjem več kot 90-odstotnega deleža glob, ki bi jih plačali prometni prekrškarji. Tudi KPK je v tem finančnem modelu zaznala koruptivne elemente.

Da posel, v katerem bi zasebna naložba doživela večjo donosnost, če bi se dogajale bolj pogoste kršitve cestnoprometnih predpisov, ne more biti v javnem interesu, je jasno vsakomur z osnovnim občutkom za to, kaj je prav in kaj narobe. V radarskem javno-zasebnem partnerstvu pa moralno-etičnih zadržkov ni bilo. Ko se je partnerjem zaiskrila ideja, po kateri bi delali biznis s prometnimi kršitvami, so v želji, da bi bil zaslužek čim večji, vrednost naložbe napihnili s 5,6 milijona evrov na kar 30 milijonov evrov!

V vsej tej šlamastiki ostaja hladen kot špricer Dušan Šešok, prvi mož Iskre Sistemov. Pomirja ga vedenje, da v tem poslu ne more izgubiti, saj ima v njem najboljše pogajalsko izhodišče. Zato se je lahko po prihodu v Maribor suvereno smehljal, ko je Kanglerjevemu namestniku Milanu Miklu ponujal »sporazumni« odstop od pogodbe. Že prvi dan po nadomestnih županskih volitvah, na katerih je zmagal vstajniški kandidat, pa je nonšalantno odstopil od pogodbe »zaradi krivdnih razlogov«.

Če bi krivdna odpoved obveljala na sodišču, bi morala občina vložiti predlog za stečaj, saj je v pogodbi določena formula za izračun odškodnine Iskri Sistemom, po kateri bi tej firmi pripadal skoraj dvakratnik letošnjega občinskega proračuna. Franc Kangler, ki je bil skrbnik tega posla, se bo v morebitnih kazenskih ali odškodninskih postopkih izgovarjal na svoje strokovne službe, ali pa na to, da ni dober matematik. Verjel pa mu ne bo nihče, kdor je slišal razgaljajoče prisluhe njegovih telefonskih pogovorov ali prebral prepise teh prisluhov na spletu. Kangler se je namreč med svojim županovanjem vtikal v vsako malenkost, zanimalo ga je, zakaj se je prenovilo neko občinsko stanovanje, na direktorico stanovanjskega sklada pa je kričal celo zaradi nakupa rezanega cvetja.

Magična beseda Kanglerjevih nasprotnikov, tudi njegovega naslednika Andreja Fištravca, je ničnost pogodbe. Takšen epilog si prizadeva doseči tudi protikorupcijska komisija. Vendar se bo tudi v primeru ničnosti pogodbe Šešok smejal zadnji, ker ostaja občina ujeta v »radarski« pasti. Po besedah uglednega pravnika Rajka Pirnata namreč ničnost pogodbe nikakor ne pomeni, da občina zaradi te pogodbe ničesar ne dolguje Iskri Sistemom. Še posebej, če bi sodišče ocenilo, da je krivda za ničnost na občinski strani.

Ko bodo sodišča nekoč spisala pravnomočno sodbo v tem sporu, se bo takratni župan Maribora bržkone spomnil na Kanglerjev stavek iz davnega leta 2009, ko je zelo slabe volje rekel v telefon: »Vzamem puško, pa grem v gošo pa se napijem u P. M.«