S tem je bil storjen korak, ki bo preprečil morebitno izigravanje občinskih pravil, zapisanih v prostorskih aktih, je zapisano v sporočilu po današnji seji vlade. To pa daje občinam tudi jasno odgovornost, da zagotovijo ustrezne podlage oz. sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev problematike.
Uredbo je prejšnja vlada sprejela konec februarja in jo le nekaj dni pozneje popravila. Po opozorilih občin in strokovne javnosti jo je vlada Alenke Bratušek danes preučila ter ugotovila, da največ nejasnosti in nezadovoljstva povzroča določba, ki določa pogoje za umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor in s katerim je država v nekaterih primerih posegla v izvirno pristojnost občin na področju prostorskega načrtovanja.
Zato je vlada danes omenjeni člen iz uredbe črtala. S tem ni nobenega dvoma več, da se za umeščanje objektov v prostor uporabljajo izključno določbe veljavnih prostorskih aktov občin. Spremenjena uredba poudarja ključno odgovornost občin, da na svojem območju določijo zahteve in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za umestitev vseh objektov v prostor, tudi enostavnih in nezahtevnih objektov.
Sporni člen je grobo posegel v pristojnost občin glede odločanja o možnih posegih v prostor, so z danes sprejetimi spremembami uredbe zadovoljni na Občini Piran. Napovedali so, da bo občinski svet sredi aprila razpravljal o predlogu odloka, ki bo določil dovoljene posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v občini.
Glede ostalih določb pred manj kot mesecem dni sprejete uredbe pa vlada poudarja, da na mnogo jasnejši in bolj transparenten način razvrščajo objekte glede na njihovo gradbenotehnično zahtevnost. V ospredje razvrščanja objektov je postavljena kakovostna in varna gradnja objektov in vključevanje strokovnjakov v projektiranje in gradnjo vseh objektov, kjer se prebiva ali kjer se zadržujejo ljudje. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo iz leta 2008 pa veljavna uredba za določene vrste objektov pomeni tudi precejšnjo odpravo administrativnih ovir.
Hkrati je vlada napovedala že nove spremembe uredbe
Kot napoveduje, bo proučila dejansko stanje in možne rešitve, da bi bilo na sistemski ravni zagotovljeno kakovostno umeščanje objektov v prostor ter gradnja zanesljivih in varnih objektov. Po potrebi bodo pripravljene zakonodajne rešitve na področju urejanja prostora, graditve objektov in varstva kmetijskih zemljišč, je napovedala.
Prejšnji minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač pa je danes pojasnil, da so pri pripravi prvotne uredbe sledili predvsem predlogom kmetijskega ministrstva in pri tem poskušali omejiti njegova nerealna pričakovanja. Zato naj se pred morebitno omejitvijo postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijskih zemljiščih najprej pogleda pripombe, ki jih je kmetijsko ministrstvo posredovalo v fazi priprave uredbe.
Stroka za odpravo celotne uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, menijo, da bi bilo treba v celoti odpraviti uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je pripravila še vlada Janeza Janše. Čeprav je nova vlada danes črtala najbolj sporni člen uredbe, so prepričani, da manjši popravki uredbe niso prava rešitev.
Vlada Alenke Bratušek je iz omenjene uredbe, ki jo je pripravila še Janševa vlada, danes sicer črtala člen, ki določa pogoje za umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, s katerim je država v nekaterih primerih posegla v izvirno pristojnost občin na področju prostorskega načrtovanja. Za umeščanje objektov v prostor se tako uporabljajo izključno določbe prostorskih aktov občin.
Strokovnjaki iz skupine Odgovorno do prostora se na današnji novinarski konferenci v Ljubljani še niso mogli natančno opredeliti do omenjenega ukrepa vlade, saj ga še niso mogli proučiti, je pa Helena Kovač z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ocenila, da črtanje spornega osmega člena iz obeh različic uredbe - prve in nekaj dni kasneje popravljene - morda ni tako slaba rešitev, če bi se na ta način zadržalo umeščanje v prostor.
Koordinatorka skupine Odgovorno do prostora Maja Simoneti je pojasnila, da se sicer zavzemajo za odpravo sporne uredbe. Ta je po njenem mnenju škodljiva, ker utrjuje miselnost, "da je možno nekritično legalizirati vse povprek", in odpira možnost, da se nekakovostna gradnja po Sloveniji razrašča brez upoštevanja prostora in pravil. Stroka je bila po mnenju Simonetijeve v preteklosti premalo vključena v spremembe predpisov, zato upa, da se bo v prihodnosti to spremenilo.
Tomaž Černe iz Inženirske zbornice Slovenije je spregovoril o težavah, s katerimi se investitorji soočajo pri uresničevanju svojih projektov. Postopki izdaje gradbenega dovoljenja so dolgotrajni, potrebna je obsežna in draga dokumentacija, investitorji pa so izpostavljeni visokim tveganjem, še preden so lahko popolnoma prepričani, da bodo lahko projekt izvedli.
Odločili so se, da ne bodo več čakali na spremembe zakonodaje, zato so pripravili predlog novega zakona o graditvi objektov, ki bi omogočal pridobitev gradbenega dovoljenja v zgodnji fazi projekta, ko stroški še niso tako visoki. Uskladili so ga interdisciplinarno in posredovali ministrstvu za infrastrukturo in prostor, a odgovora niso dobili.
