Mariborčanom se je občinski posel z Iskro Sistemi zagabil že takoj ob oktobrskem zagonu bataljona naprav za detekcijo prekoračitev hitrosti v cestnem prometu in so s svojim ogorčenjem sprožili protestni val, ki se je pozneje razlil po vsej Sloveniji.
Sporne elemente v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu je zaznala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, za njo še ministrstvo za finance, več postopkov za ugotovitev ničnosti pogodbe pa je sprožil poslanec Matevž Frangež. Osmega marca je osnutek svojega poročila o radarskem poslu občini poslalo računsko sodišče, v torek je na sodišču potekal razčiščevalni sestanek, včeraj pa je dvome o zakonitosti 30-milijonskega posla utemeljila komisija za preprečevanje korupcije.
Občina bi morala ponoviti razpis
Ugotovila je namreč, da je vodstvo mariborske občine kršilo dolžno ravnanje, omogočilo korist Iskri Sistemom in s tem izpolnilo znake korupcije. Občinarji so namreč ravnali v nasprotju s pričakovano integriteto in z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ko so se pogodbeno dogovorili, da bo na račun Iskre Sistemov v prvih šestih letih priteklo 92 odstotkov plačanih glob za kršitve cestnoprometnih predpisov, v nadaljnjih štirih letih pa odstotek manj.
Rok Praprotnik, namestnik predsednika komisije, je izpostavil dejstvo, da bi morala občina ponoviti razpis, potem ko je konec leta 2011 vrednost posla dvignila s 5,6 milijona evrov na 30 milijonov evrov in se je obenem bistveno spremenil predmet posla, v katerem bi moral zasebni partner posodobiti dotrajani semaforski sistem v mestu. Ker občina ni ustavila postopka in objavila novega razpisa, drugi potencialni zasebni ponudniki niso bili v enakem položaju, je razložil Praprotnik. Zaradi naštetih kršitev je vodstvo občine z županom Francem Kanglerjem na čelu izpolnilo znake korupcije, kršilo načelo enakosti, transparentnosti in načelo poštenega postopka.
Podpisana pogodba je tudi izrazito neugodna za občino in škodljiva za javni interes, je opozoril Praprotnik. Med drugim zaradi določb o odpovedi pogodbe v primeru krivdnih razlogov javnega partnerja, na podlagi katerih bi Iskra Sistemi lahko zahtevali zelo visoko denarno odškodnino.
Župan zavračal očitke KPK
Kangler je v svojem odgovoru, ki ga je komisiji poslal 10. decembra lani, torej že po svoji napovedi o odstopu s funkcije, zapisal, da so vse ugotovitve neutemeljene. Iskra Sistemi naj ne bi postavili radarjev zaradi interesa po čim večjem dobičku, občina pa je maksimalno zaščitila javni interes. Pogajanja samo z enim ponudnikom niso bila sporna, objava novega razpisa pa po Kanglerjevi oceni ni bila potrebna in zato ni prišlo do diskriminacije drugih morebitnih ponudnikov. Po njegovem mnenju naj bi bila nova, šestkrat dražja izvedba radarskega posla bolj gospodarna, med drugim zato, ker občina ne bi imela stroškov z izvedbo projekta, Iskra Sistemi pa so v celoti nase prevzeli tveganje z ustvarjanjem obetanih prihodkov.
Že pred objavo tega mnenja je KPK sprožila več postopkov. Tožilstvu in policiji je posredovala dokumentacijo zaradi suma storitve kaznivega dejanja, državnemu pravobranilstvu je podala pobudo za uveljavljanje ničnosti pogodbe, državni revizijski komisiji je predlagala uvedbo postopka o prekršku, ministrstvu za finance pa je poslala predlog za spremembo zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Včeraj je Kangler krivdo za sklenitev pogodbe ponovno zvalil na sodelavce v prometnem uradu in uradu za komunalo občine. »Vsi ti uradniki, ki so kakor koli sodelovali v tem projektu, so uradniki, ki so bili že pred mano na Mestni občini Maribor. In jih še danes spoštujem in mislim, da delajo korektno in zakonito,« je povedal in med drugim spomnil, da je pogodbo z Iskro Sistemi podpisal takratni podžupan Janez Ujčič.
Kangler meni, da je predlog protikorupcijske komisije za uveljavitev ničnosti pogodbe v korist občine. »Ker bo nekdo drug to pogodbo prekinil in ne občina. A o tem naj presodijo pravniki,« je dejal.
Šešok si obeta astronomsko odškodnino
Kot je znano, sta si vodstvo občine in vodstvo Iskre Sistemov v zadnjem času prizadevali doseči sporazumno prekinitev pogodbe, predsednik uprave Dušan Šešok je v pogajanjih terjal plačilo najmanj sedmih milijonov evrov, Kanglerjev namestnik Milan Mikl pa je pred dvema tednoma ocenil, da bi občina morala plačati kvečjemu 3,6 milijona evrov.
Prvi mož družbe Iskra Dušan Šešok je včeraj razkril, da so dan po županskih volitvah odstopili od pogodbe iz krivdnih razlogov. Če občina do 18. aprila ne bo pripravljena skleniti dogovora, bo Iskra vložila tožbo za vložena sredstva v višini sedem milijonov evrov, ob tem pa bo terjala še odškodnino. O konkretni številki Šešok ni želel govoriti, po Dnevnikovem izračunu pa bi skupni znesek utegnil doseči astronomskih 220 milijonov evrov!
Novo izvoljeni župan Andrej Fištravec, ki bo mandat nastopil 8. aprila, pa je večkrat napovedal, da se z Iskro Sistemi ne namerava pogajati, saj predvideva, da bo državna revizijska komisija dosegla ničnost pogodbe. Fištravec prav tako verjame, da bodo odgovorni občinarji pripeljani pred roko pravice in da bodo morali odgovarjati za povzročeno škodo. Zato obljublja polno sodelovanje z organi odkrivanja in pregona ter drugimi državnimi institucijami.