S potrditvijo programa pomoči za Ciper se problemi za otoško državo ne rešujejo, temveč šele začnejo. Pomoč Evropske unije je samo preprečitev totalnega kolapsa države, ki je podana pod pogoji, da bodo zaprli drugo največjo ciprsko banko Laiki in prestrukturirali največjo banko Bank of Cyprus. Ta rešitev je ugodnejša od prvotno predlagane, saj so s tem zavarovane vse bančne vloge do 100.000 evrov. Banko Laiki bodo namreč razgradili na dobro in slabo ter zavarovane vloge do 100.000 evrov prenesli v Bank of Cyprus. Delničarji, imetniki obveznic in lastniki nezavarovanih vlog v Laiki pa bodo izgubili vse. Ta rešitev bo prinesla 4,2 milijarde evrov. Za prestrukturiranje ciprskega gospodarstva je to šele začetek in ključen problem je ta, da je bančni sektor predstavljal prevelik delež ciprskega BDP, zaradi česar bo sledil občuten padec BDP v naslednjih letih. Kakšne posledice bo to imelo za EU, je zdaj še prezgodaj ugibati. Dejstvo pa je, da bo Ciper s tem izgubil ogromno tujega kapitala in moral izpad iskati v drugih panogah, ki so v bistveno podrejenem položaju. Mednarodni finančni trgi ocenjujejo, da bi naj bila naslednja država, podvržena finančni pomoči s strani Evropske unije, prav Slovenija. Slovenski finančni minister zatrjuje, da Slovenija ni v podobnem položaju kot Ciper in da mednarodne finančne pomoči ne bomo potrebovali. Drži, da se Slovenija po svoji strukturi in problemih finančnega sektorja razlikuje od Cipra, ostaja pa vprašanje, če bomo o finančni pomoči odločali sami. Dovolj zgovorno o tem govori podatek, da je zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice na sekundarnem obvezniškem trgu dosegla že 6,69 odstotka, kar je več kot primerljive italijanske, španske, irske in portugalske obveznice. To pomeni, da bo Slovenijo dodatno zadolževanje zelo drago stalo in da smo zelo blizu tega, da tako zadolževanje ne bo več vzdržno. Slovenija namreč s svojo politično in gospodarsko situacijo na mednarodnih trgih signalizira negotovost in vlagatelji bodo posledično zahtevali visoko ceno za to. Marsikaj bi se lahko naučili od držav, ki so v Evropski uniji prejele pomoč s strani trojke. V kolikor nam ne bo v zelo kratkem času uspelo sanirati bančnega sektorja, zmanjšati porabe javnega sektorja in začeti privatizacije, bomo v to prisiljeni pod bistveno slabšimi pogoji, kot če se tega lotimo sami. Ali imamo za to dovolj poguma in razumevanja, pa je drugo vprašanje.