Telesna aktivnost naj bo zmerna, pri čemer je najboljša intenziteta (jakost, hitrost) tista, ki športniku med aktivnostjo dovoljuje normalen pogovor in komunikacijo z okolico pa tudi njeno opazovanje in zaznavanje. Pretirano intenzivna vadba ni priporočljiva, saj lahko zdravju in vitalnosti rekreativca celo škodi. Po pretirani ali kampanjski in preambiciozni telesni aktivnosti je človek pogosto povsem izmučen. Najbolj ga motijo krči oziroma bolečine v mišicah, zlasti po preveč zagnani telesni vadbi brez predhodnega ogrevanja. Bolečine v mišicah (»muskelfiber«) je mogoče preprečiti z ustreznim ogrevanjem in razgibavanjem pred intenzivnejšo telesno aktivnostjo (približno deset minut, lahko z enostavnim poskakovanjem na mestu ali z lažjimi gimnastičnimi vajami) in sproščanjem po vadbi. Ogrevanje dopolnimo tudi z vajami za raztegovanje mišic in tetiv. Ob koncu športnega udejstvovanja si je priporočljivo vzeti nekaj minut še za umirjanje in ohlajanje oziroma za vaje, s katerimi spodbudimo intenzivno krčenje in raztezanje vezivno-mišičnega tkiva, s čimer pospešimo odplavljanje mlečne kisline iz mišic in njeno razgradnjo.
Tekočina in hrana
Intenzivnejša telesna aktivnost telo tudi izsuši (dehidrira), zato je uživanje zadostnih količin tekočine (vode, vitaminskih in mineralnih napitkov, sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač) prvi pogoj za zdravo, prijetno in koristno športno udejstvovanje. Tekočina spodbuja prekrvavitev vezivno-mišičnega tkiva in raztapljanje ter redčenje škodljivih presnovnih produktov.
Po športu je priporočljivo uživanje hrane, bogate z lahko razgradljivimi ogljikovimi hidrati (krompir, sadje, zelenjava, testenine in druge žitarice, sladkor v zmernih količinah).
Blagodejno deluje tudi obisk savne, bazena ali pa vsaj sproščajoča topla kopel v domači kadi, ki pospeši prekrvavitev in sprostitev preobremenjenega vezivno-mišičnega tkiva, hitrejše odplavljanje in razgradnjo nakopičene mlečne kisline in izločanje njenih škodljivih razgradnih produktov (z dodatkom aromatičnih zelišč ali eteričnih olj).
Razporeditev aktivnosti naj bo zasnovana tako, da vaji za moč in jakost vedno sledi nekaj minut raztezanja vezivno-mišičnega aparata ali drugega lahkotnega ogrevanja (tek na mestu) oziroma umirjanja in ohlajanja.
Kontinuiteta in rednost gibanja sta nadvse pomembni. Bolje se je vsak dan 15 do 20 (še bolje 30) minut ukvarjati z vadbo, kot pa jo skoncentrirati na eno do dve uri trdega duhamornega treninga enkrat na teden. Najnovejše ugotovitve pričajo, da približno 30 minut primerno intenzivnega načrtnega gibanja na dan povsem zadostuje za zdravje in vitalnost.
Pred gibanjem je dobro zaužiti nekaj tekočine (vsaj toliko, kot je med vadbo izgubimo), pri čemer se izogibajte prave kave ali močno gaziranih umetnih napitkov, in pojesti kaj osvežilnega (sladek sadež, zelenjavo, lahek prigrizek z ogljikovimi hidrati in/ali beljakovinami) in lahko prebavljivega. Sicer pa je za rehidracijo treba skrbeti tudi med gibanjem in po njem (uživanje vode, svežih naravnih sokov, negazirane mineralne vode, sadnih in zeliščnih čajev). Po fitnesu ni priporočljivo takoj seči po hrani.
V izogib monotonosti
Če želite preprečiti naveličanost, monotonijo in upad motivacije, poskrbite za živahen tempo gibanja in za menjavo programa telesne aktivnosti. To pripomore tudi k harmoničnemu razvoju vseh mišičnih skupin, skladni in vitki postavi, enakomerni obremenitvi in treniranosti organizma ter preprečuje neželen in nespodbuden dolgčas, krizo, naveličanost in apatijo ali celo odpor do vadbe.
S pomladno vadbo je tesno povezana tudi razbremenitev in sprostitev. Človek, ki se veliko giblje, potrebuje tudi obilico razbremenitve, sprostitve in mirnega počitka. Strokovnjaki priporočajo spanje v mirnem, zračnem, ustrezno vlažnem in temperiranem – prijetnem okolju, nočni počitek naj traja od 7 do 9 ur, izjemoma lahko tudi manj ali več. nam
