Ker je zdravo staranje za sodobno družbo, katere značilnost je vse več starega prebivalstva, vse večji izziv, so se pri Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem odločili, da z domačimi in italijanskimi partnerji v okviru triletnega projekta Pangea raziščejo vpliv telesne aktivnosti in prehrane na kakovostno staranje. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Raziskujejo, kateri dejavniki pripomorejo, da se nekateri ljudje starajo zdravo in ohranijo neodvisnost v pozno starost. Na osnovi ugotovitev bodo pripravili smernice za prehrano in telesno dejavnost starostnikov, v šestih mestih – treh slovenskih in treh italijanskih – pa bodo postavili tudi gibalne parke, kjer bodo starejši lahko izvajali vaje.
Kako se želimo starati?
Staranje lahko poteka na dva načina: klasično, z nastopom betežnosti, ali kot uspešno staranje, ki pomeni neodvisnost posameznikov v pozna leta ob dobri kakovosti življenja, je povedala dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja RS, ki tudi sodeluje pri projektu Pangea. Za zdravo staranje so ključni zdrav življenjski slog že od mladosti naprej, skrb za duševno zdravje, uravnotežena prehrana, preprečevanje padcev. Pomembno je tudi, da ima starejši človek dovolj široka in solidarnostna socialna omrežja, da se medgeneracijsko povezuje in da imamo ustrezno organizirane servisne službe. Raziskave o značilnosti starejših ljudi, ki smo jih opravili v Sloveniji, kažejo, da starejši uživajo več sadja in zelenjave kot druge starostne skupine, a še vedno premalo. Tri petine starejših od 65 let je telesno nedejavnih. Podatki kažejo, da če so bili ljudje telesno dejavni vse življenje, to ohranijo tudi v starosti. Tiski, ki niso bili telesno dejavni, pa se v starosti gibljejo še manj. Pri starostnikih je problematična ponudba programov aktivnosti zanje, saj med njimi primanjkuje nizkocenovnih.
»V našem prostoru prevladuje stereotipni pogled na starejše, da so večinoma slabotni, bolehni, sklerotični, osamljeni, revni, da so finančno breme, trmoglavi, nazadnjaški, neuvidevni, skopuški in da živijo le od preteklosti. Eden ključnih izzivov je, da te stereotipe premaknemo v bolj pozitivno smer. Ključni izzivi so tudi izboljšanje dostopnosti do zdravstvenega sistema, skrbi za duševno zdravje in povezav v skupnosti, pri čemer je lahko prav redna telesna dejavnost tista dejavnost, ki ljudi povezuje in povečuje duševno zdravje,« je povedala Gabrijelčič-Blenkuševa.
Posledice dolgotrajnega ležanja
V okviru projekta raziskujejo učinke trajne neaktivnosti ljudi ter tudi, kako pri njih najhitreje in učinkoviteje obnoviti gibalne funkcije. Do trajne neaktivnosti pride pogosto, ko človek zaradi bolezni ali poškodbe za dlje časa obleži. Tako so lani izvedli prvo študijo neprekinjenega ležanja starostnikov v Sloveniji. V študijo so vključili 24 prostovoljcev, mlade od 20 do 30 let in starejše, ki so bili stari od 60 do 65 let. Ena od skupin je bila vsak dan za 45 minut vključena v tako imenovani virtualni kognitivni trening prostorske orientacije, s katerim so v bolnišnični postelji simulirali vsakdanja opravila, prav tako so prejemali prehranske dodatke z mlečnimi beljakovinami, po koncu ležanja pa so bili vključeni v štiri tedne trajajoč program rehabilitacije, ki je vključeval vaje za krepitev ravnotežja, moči in vzdržljivosti. Izkazalo se je, da je skupina ljudi, ki so med ležanjem izvajali kognitivni trening, utrpela manjši upad tako kognitivnih kot motoričnih funkcij, in ohranila boljši vzorec hoje, kar deluje preventivno pred padci. Izkazalo se je tudi, da sta proteinska dieta in rehabilitacijski program prispevala k hitrejši rehabilitaciji po ležanju in k hitrejšemu ponovnemu pridobivanju mišične moči, je povedal prof. dr. Rado Pišot z Univerze na Primorskem, vodja programa Pangea. Letos bodo izvedli projekt množičnih meritev, v katerem bodo na tisoč posameznikih iz Slovenije in Italije skušali z analizo podatkov ugotoviti, kateri dejavniki so tisti, ki ljudem omogočajo zdravo staranje. Prihodnje leto želijo organizirati tudi programe vadbe za starejše v vadbenih centrih, programe vadbe na domu, prilagoditi fizioterapevtske protokole in izdelati že omenjene gibalne parke za starejše.
Do informacij prek mreže Matija
Pri izvedbi meritev in informiranju starejših o projektu sodeluje tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki združuje domove za starejše. Vse bolj aktivno se vključujejo tudi v podporo storitvam, ki bodo starejšim tudi v domačem okolju omogočale, da bodo kakovostneje preživljali starost. Zato so vzpostavili mrežo Matija, kjer so starejšim na brezplačni telefonski številki 080 10 10 na voljo informacije o storitvah, ki so jim na voljo, podatki o dejavnostih različnih prostovoljskih in drugih organizacij. »Ugotovitve projekta Pangea so izjemno koristne za izboljšanje kakovosti življenja starejših, vendar se vedno znova soočamo s težavo, kako te informacije dejansko prenesti starejšim in da bodo vplivale na kakovost njihovega življenja, saj starejši modernih informacijskih tehnologij praviloma ne uporabljajo,« je ponazoril problem predsednik Skupnosti Boris Koprivnikar. V okviru mreže Matija bodo aktivno pristopili k zbiranju prostovoljcev za izvajanje meritev in tudi tako promovirali zdrav način življenja.
