Kranjski podjetnik Janez Janša je pred osemnajstimi leti od največjega kranjskega tekstilnega podjetja, Tekstilindus, ki bilo tedaj v stečaju, kupil samski dom s stanovalci vred. Že naslednje leto je prek sodišča želel doseči, da bi se stanovalci izselili, toda sodišče je o tem odločilo šele sedem let kasneje. Janša je zato tožil državo, ker naj bi bil s počasnim delom sodišč oškodovan, in zahteval 3,3 milijona evrov. V minulih dneh je ustavno sodišče prikimalo Janezu Janši. To pomeni, da bo kranjski podjetnik, lastnik zdaj že dolga leta prazne in propadajoče stavbe, prej ali slej dobil milijone na račun države oziroma pravico do sojenja v razumnem roku. Država (bodisi državno pravobranilstvo ali sodišče) pa medtem na Janševo ustavno pritožbo sploh ni odgovorila, pojasnjujejo v sodbi ustavnega sodišča.
Odvetnik podjetnika Janše (slednji odklanja stike z mediji) Miha Šipec ni želel posebej komentirati sodbe, pojasnil pa je, da je ustavno sodišče s tem dalo jasno vedeti, da v takih primerih tožnik ni omejen samo na ravnanje konkretnega sodnika ali sodišča ampak gre za odgovornost sodstva oziroma države v sistemskem smislu.
Spori s stanovalci
Janez Janša, lastnik podjetja Infohip, z nakupom samskega doma ni imel sreče. Ko je v 90. letih od največjega kranjskega tekstilnega podjetja za (preračunano) 200.000 evrov kupil nekdanji samski dom, je bilo v njem okoli 115 strank s popolnoma neurejenimi najemnimi odnosi. Stanovalci tako niso plačevali najemnine, pa tudi izseliti se niso hoteli. Mnogi so bili prepričani, da so stanovanja in sobe njihove, saj naj bi jim pripadale z zaposlitvijo v tekstilnem podjetju. Janez Janša se je izkazal kot trd lastnik, ki je zagovarjal svoje pravice. S stanovalci se je nemalokrat zapletal v spore, odtegoval jim je toploto in vodo, samski dom pa je postopoma postal kranjska socialna bomba.
Čeprav so mnogi nekdanji stanovalci opozarjali na Janševo nepripravljenost na dogovor in kljub temu da je samski dom nazadnje dočakal klavrni konec – z leti so stanovalci vendarle izselili, Janša pa je kasneje samski dom dal naprodaj, saj so ga pestili krediti, ki si jih je nakopal ob nakupu, stavba v Stražišču pa je medtem začela propadati – pa je nekaj nesporno: svoje lastnine prav zaradi neurejenih najemnih odnosov dolga leta leta ni mogel uporabljati.
3,3 ali 1,5 milijona odškodnine?
Tožbe zoper stanovalce je Janša prvič vložil leta 1996, višje sodišče v Ljubljani pa je o tej zadevi razsodilo leta 2003. Ker Janša ves ta čas s svojo nepremičnino ni mogel razpolagati, je takrat tožil državo, sodišče prve stopnje pa mu je prisodilo odškodnino v višini 3,3 milijona evrov. Kasneje je višje sodišče zmanjšalo domnevno oškodovanje podjetnika za 1,8 milijona evrov. Vrhovno sodišče je potrdilo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, podjetnik Janez Janša pa ni odnehal in je vložil pritožbo na ustavno sodišče. To mu je nedvoumno pritrdilo. Ustavno sodišče je tako razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča in mu jo vrnilo v ponovno odločanje. Zdaj bo torej zgodba z največjo odškodnino države posamezniku zaradi sedem let trajajočega odločanja naših sodišč dobila epilog.
Ali to pomeni, da zdaj ni ovir, da država dejansko po maratonskih postopkih z izplačilom odškodnine »naredi« iz podjetnika milijonarja? »Postopki še zdaleč niso končani, vrhovno sodišče bo presojalo ponovno, razpletov je lahko več in ne želim ugibati. Toda ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno in v obrazložitvi dalo vedeti, da tudi Evropsko sodišče za človekove pravice odgovornost za sojenje v razumnem roku razume enako,« pravi odvetnik Miha Šipec.
Točno pred letom dni so na kranjskem sodišču začeli tudi postopek, v katerem Janez Janša toži okoli 100 stanovalcev za različne zneske najemnin, ki mu jih ti še dolgujejo. Toda bolj od tega izkupička bo zanimiv končen sodni razplet o tem, za koliko je bil kot posameznik oškodovan zaradi (ne)dela sodišč. Kajti do zdaj je šlo pri teh (tudi ustavnih) pritožbah največkrat za človekove pravice.
