Gregor Schlierenzauer je res osvojil oba globusa, velikega za zmago v skupnem seštevku in malega za posebno točkovanje poletov, vendar Avstrija ni več razred zase, kot je bila samoumevna tudi osvojitev pokala narodov. Prestižno lovoriko, ki največ pomeni trenerjem, ker je potrditev, da so zgradili moštvo, jim je prav s preobratom na finalu v Planici s prednostjo šestih točk po 34 tekmah v letošnji zimi speljala Norveška. Avstrijcem ostane v uteho, da so na čelih prvih treh reprezentanc Norveške, Avstrije in Nemčije avstrijski trenerji Alexander Stöckl, Alexander Piontner in Werner Schuster.
Na 27 tekmah posameznikov je na zmagovalnem odru stalo doslej rekordno število 25 skakalcev iz devetih držav. Zmag se je veselilo kar 12 skakalcev, razred zase je Schlierenzauer z desetimi, Slovenci pa so se v režiji Roberta Kranjca, Jake Hvale in Jurija Tepeša veselili treh prvih mest. Slovenska zračna eskadrilja je pod vodstvom selektorja Gorana Janusa postavila toliko novih mejnikov, da jih je težko prešteti. Ponoven slovenski vzlet med svetovno elito se je začel pred dvema letoma, ko je vodstvo Smučarske zveze Slovenije bolj kot izhod v sili za šefa stroke postavilo dotedanjega trenerja reprezentance B, ki je pred tem pokoril konkurenco v celinskem pokalu.
Temelji za zadnje uspehe v slovenskih smučarskih skokih so bili postavljeni s panožnim državnim skakalnim centrom v povezavi s srednjo šolo v Kranju. Janus je kot trener praktik okoli sebe zbral prave sodelavce, s katerimi je ubral svoje metode dela, ki ob izjemni samozavesti, dobrem vzdušju in neverjetni sproščenosti prinašajo uspehe. Prepričan v svoj prav se ne ozira, kaj počne konkurenca, ampak si sproti postavlja nove izzive v želji, da Slovenija na dolgi rok postane svetovna skakalna velesila številka ena. Z izjemno široko bazo skakalcev, ki so najboljši tudi na tekmovanjih nižje ravni, kot sta celinski in alpski pokal, z novim modernim centrom za trening v Planici in z znanjem, ki temelji tudi na praktičnih izkušnjah, so dane vse možnosti za pohod proti slovesu velesile. Toliko talenta, kot ga imajo smučarski skoki, trenutno nima nobena druga športna panoga v Sloveniji.
V Planici so v nedeljo še zadnjič leteli na letalnici, ki je bila zgrajena leta 1969. V prihodnjih tednih bodo začeli prenovo in povečali napravo, kar bo izjemno težak zalogaj za projektante in gradbenike, da bodo leteli že čez leto dni na finalu svetovnega pokala. Po povečanju bo možno leteti do 250 metrov, s čimer bi Planica lahko znova prevzela sloves največje letalnice na svetu, ki ga ima zdaj Vikersund na Norveškem s svetovnim rekordom 246,5 metra.
