Strokovni svet za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je v zadnjih letih s pogostimi menjavami članov izgubil pridih strokovnosti in dobil predznak političnosti. Slovenski športno-politični funkcionarji so se v večini strinjali, da je šlo v preteklosti v strokovnem svetu bolj za licitacijo med športnimi panogami, ko so si na papirju sovražniki za kratek čas segli v roko in izglasovali, da se določena športna panoga razvrsti v višji razred kategorizacije športa.

Da bi o razdeljevanju javnih finančnih sredstev, ki so namenjena športu, bolj odločala civilna sfera, si je prizadeval direktor direktorata za šport na MIZKŠ Drago Balent. Posledično je lanski minister na MIZKŠ Žiga Turk sprejel sklep, da je Olimpijski komite Slovenije (OKS) dobil vlogo, ki mu podeljuje pravico, da lahko popravi razvrstitev športnih panog v razrede na podlagi predhodnega izračuna, ki ga pripravi MIZKŠ. In sicer lahko posamezno športno panogo dvigne ali spusti za do dva razreda. Ob tem kaže omeniti, da je lani spreminjala pravilnik tudi Fundacija za šport (FŠO), ki ji je predsedoval Bogdan Gabrovec, kasneje pa Katja Koren. Slovenska športna fundacija je sprejela člen, da FŠO v soglasju z OKS razvrsti panoge v pet razredov na podlagi meril.

Januarska merila delovne skupine OKS

Nastala so merila, ki jih je v postavi Edvard Kolar, Iztok Čop, Boro Štrumbelj in Blaž Perko pripravilo delovno telo odbora za vrhunski šport pri OKS in so razvidna v tabeli. Letošnja januarska merila so bila sprejeta na FŠO in iz tega naslova (vsebujejo 60 odstotkov sredstev) je Fundacija za šport prejšnji mesec nacionalnim športnim panogam razdelila del denarja.

Na podlagi teh istih meril je OKS 38 športnim panogam spremenil status. In sicer tako, da je 30 povišal razred v okviru svojih pristojnosti, to se pravi do največ dva razreda, osem športnih panog pa je postavil v nižjo kategorijo. Na podlagi teh kriterijev bo pristojno ministrstvo izplačalo sredstva za letošnje leto.

Obstoječa januarska merila za ovrednotenje posamičnih športnih panog in določitev v razrede so videti najbolj dodelana doslej. Izhajajo iz pravilnika FŠO, ki se pri izplačilu javnih sredstev nanaša na štiri ključne alineje, in sicer konkurenčnost športnih panog, uspešnost, število registriranih športnikov in rangiranje panog na podlagi javnega mnenja.

»Pravno gledano pri merilih, ki jih je pripravilo delovno telo OKS, ni nikjer kamna spotike. Moje mnenje je, da so ti kriteriji neprimerni v razmerju z obstoječo kategorizacijo v športu. Upam pa, da se bo izkazalo, da bodo obstoječa merila, ko se bo spremenila kategorizacija, prava. Bolje bi bilo, če bi ministrstvo za letos izplačalo javna sredstva v enakem razmerju kot lani. V tem primeru bi vse športne panoge vedele, koliko denarja bodo dobile. Po spremenjenih pravilih bo prišlo do odstopanj, tako da bodo nekatere bazične športne panoge dobile precej manj denarja, kot so ga lani. Nekatere, ki nimajo nobenega nacionalnega pomena, pa precej več, kar po mojem mnenju ni dobro,« je povedal svoje mnenje Drago Balent.

Vse slovenske športne panoge so imele trimesečni rok, da so do prejšnjega tedna oddale svoje predloge k spremembam obstoječe kategorizacije športa in športnikov v Sloveniji. Ta teden se bo sestala strokovna služba odbora za vrhunski šport pri OKS, ki ji predseduje Bogdan Gabrovec, in bo razpravljala o spremembah. Na sestanek bo povabila tudi štiri glavne predstavnike. To so Andrej Jelenc (vodja skupine posamičnih olimpijskih panog), Aleš Zavrl (moštvene olimpijske panoge), Tomo Česen (neolimpijske panoge), Primož Kokalj (miselne igre), Špela Rozman pa je predstavnica športa invalidov, ki zajema vse omenjene skupine.

Obetajo se zanimive razprave. Največja trenutna sprememba v slovenskem športnem svetu je, da so skupaj stopili predstavniki kolektivnih športov. Pismo, ki so ga poslali na številne naslove, obeta, da ne bodo več v ozadju prekrižanih rok spremljali sprememb v slovenskem športu. Je pa med vsemi govorci, s katerimi smo se o tej temi pogovarjali, rdeča nit.

Ključno vprašanje razdelitev sredstev

»Kot veste, je nogomet v Sloveniji s strani prejemanja javnih sredstev precej podhranjen. Z drugimi največjimi športnimi panogami smo našli skupni imenovalec, da mislimo v prihodnosti narediti več, da bodo javna sredstva razdeljena enakomerneje. Ne moremo se zadovoljiti zgolj s kozmetičnimi popravki obstoječe kategorizacije, saj smo prepričani, da je potrebna celovita sprememba, ki se sicer ne bo zgodila čez noč. Zavedamo se tudi, da imamo znotraj kolektivnih športov drugačne poglede. Hokejisti denimo zagovarjajo, da je pomembna predvsem kvaliteta, mi trdimo, da je tudi množičnost... Naše stališče je, da bi se morala državna sredstva ločiti na moštvene in individualne športe, ključno vprašanje pa je, na kakšen način bi se razdelila,« je pojasnil generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Aleš Zavrl. Predstavniki kolektivnih športov so v pismu med drugim izpostavili, da o slovenskem športu v razmerju 2:1 odločajo predstavniki posamičnih športov, da se z moštvenimi športi ukvarja precej več registriranih športnikov (razmerje 6:1), da je v individualnih športih glede na registrirane delež kategoriziranih športnikov kar štirikrat večji kot pri kolektivnih, da le smučarske panoge prejmejo več sredstev od države kot vse panoge v petih največjih kolektivnih športih skupaj, da kajakaštvo prejema več javnega denarja kot nogomet in odbojka skupaj, da sta med desetimi športnimi panogami, ki prejemajo največ državnih sredstev, le dve kolektivni panogi (košarka in rokomet)...

»Kakšna bi bila po mojem mnenju rešitev? Da se vrednotenja športnih panog ne bi delalo iz ene vreče. Da bi se ekipne in individualne športne panoge ovrednotile same, kasneje pa bi prejemale denar v odstotkih. Vedeti morate, da je državni denar le eno od sredstev javnega financiranja. Kolektivne športne panoge na lokalni ravni prejemajo precej več sredstev kot individualne. Da je infrastrukturo za ekipne športe, se pravi stadione ter košarkarske, rokometne in odbojkarske dvorane, v večini gradila država. In šele seštevek vseh teh številk bi dal jasen odgovor, koliko denarja gre dejansko v moštvene in koliko v posamične športne panoge,« je poudaril Blaž Perko, vodja oddelka za vrhunski šport pri OKS.

Na kakšen način bi se razdelila sredstva, če bi v prihodnosti v Sloveniji dejansko prišlo do delitve športnih panog na individualne in moštvene, je formulo ponudil Drago Balent: »Treba bi bilo sešteti javna sredstva, ki so jih v zadnjih letih prejeli individualni in moštveni športi. Prišli bi do odstotka, ki bi ga dali v razpravo. Na podlagi dialoga, in ne nasilja, bi se uskladili s številko, ki bi jo uzakonili.«