Kot že na lanskem predobravnavnem naroku so vsi trije obdolženi tudi danes zanikali krivdo, ki jim jo očita tožilec Boris Marčič. Ta v obtožnici Kanglerju očita sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, s tem ko je leta 2010 kot župan in predsednik nadzornega sveta stanovanjskega sklada izkoristil svoj položaj in vedeževalki pomagal do stanovanja, do katerega ni bila upravičena. Vindiš Furmanovi tožilec očita zlorabo uradnega položaja, Ježoviti pa ponarejanje listin.
Kangler je v zagovoru zavrnil kakršnokoli odgovornost, saj da je kot župan dnevno podpisal tudi do 100 dokumentov in je pri tem moral marsikdaj zaupati svojim strokovnim službam. Ježovito je po lastnih besedah spoznal šele v času predvolilne kampanje jeseni leta 2010, vsi postopki v zvezi s predlogom za dodelitev več kot 100 kvadratnih metrov velikega stanovanja, ki jih na njegov predlog v najem podeljujejo zaslužnim meščanom, pa je vodil takratni vodja službe mestnega sveta Aleš Škof, ki so ga poleti leta 2011 našli mrtvega v dupleški gramoznici.
Nekdanji mariborski župan je tudi zavrnil, da bi kakorkoli vplival na direktorico stanovanjskega sklada, ki je v današnjem zagovoru med drugim povedala, da so na javno objavljenem razpisu sicer v najem ponujali tri stanovanja, za katera so prejeli štiri prijave, za domnevno spornega, ki je zdaj v najemu Ježovite, pa da se je prijavila le omenjena vedeževalka. Ta naj bi glede na predložene listine izpolnjevala vse pogoje, o tem, da naj bi bil eden od dokumentov ponarejen, pa je Vindiš Furmanova izvedela od novinarke, ki je to pri njej prva preverjala.
Ježovita je prav tako zavrnila očitke o ponarejenem referenčnem potrdilu, s katerim je postala članica sveta invalidov, pozneje pa zaradi tega upravičena do stanovanja, češ da ga ni prebrala. Tudi sama je v zgodbo vpletla Škofa, ki je bil takrat predsednik sveta invalidov v Mestni občini Maribor. Prav on naj bi jo povabil k sodelovanju pri projektih invalidske problematike v mestu, pozneje pa ji je tudi povedal in pomagal pri postopku pridobivanja stanovanja.
Že na prvi obravnavi so nastopile tudi tri priče. Na predlog tožilstva je prišel takratni predsednik Društva invalidov Maribor Slavko Zakršnik, ki je jasno povedal, da s spornim referenčnim potrdilom nima ne on ne društvo čisto nič. Sam namreč potrdila ni podpisal, prav tako na njem ni žiga društva. Potrdil je, da je z vsebino na njem seznanjen, vendar je bil njihov predlog drugačen, saj so v svet invalidov želeli predlagati Natašo Rebernik, ne pa Karin Ježovita.
Direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner je povedala, da je v tem primeru šlo za povsem ustaljene postopke in potrdila, da se je z zadevo ukvarjal Aleš Škof. Na sporni dokument posebej niso bili pozorni, celotna dokumentacija pa da jim je bila predložena s strani stanovanjskega sklada. Ob tem je dodala, da je župan v glavnem sledil vsem predlogom stroke in jih tudi podpisoval.
Vodja službe za stanovanjske zadeve pri stanovanjskem skladu Anita Vuksanovič pa je opisala običajne postopke pri dodeljevanju stanovanj ter konkretni postopek. Potrdila je, da se je za to stanovanje zanimala le Ježovita, hkrati pa zavrnila, da bi iz mestne občine kdorkoli in kadarkoli vplival na njihove odločitve. So pa vedno sledili predlogom župana za dodelitev službenih stanovanj, je še dodala.
Tožilec Boris Marčič je po obravnavi, ki so jo nadaljevali s poslušanjem telefonskih prisluhov, povedal, da je pričakoval manever obrambe, s katerim se bodo sklicevali na pokojnega Škofa. Ob tem pa ga čudi, da tega niso povedali že na policijskih zaslišanjih v času, ko je bil Škof še živ.
