Novo mesto. Šestindvajsetletna Petra iz Novega mesta je po izobrazbi diplomirana kulturologinja. Študij v Ljubljani je končala v rednem roku, nato je v Novem mestu vpisala še magisterij. Prek študentskega servisa opravlja delo čistilke v enem od novomeških podjetij. »Denar je denar,« pravi. »Po diplomi sem prišla nazaj domov. Hotela sem delati, da bi finančno razbremenila starše. Nekje pač moraš začeti. Zdaj delo čistilke opravljam že tri leta. Toda če delaš le prek študentskega servisa, si ne moreš nič ustvariti, saj tudi nisi kreditno sposoben. Če imaš kakšne prihranke na računu, si pa spet 'tepen',« opisuje Petra. Pravi, da bo ostala v Novem mestu. Če bi našla službo, ustrezno svoji izobrazbi, v oddaljenosti do sto kilometrov, se je pripravljena voziti, preselila pa se ne bi.
Petra je ena od 2500 mladih Novomeščanov med 20. in 29. letom, ki so bodisi brez redne službe bodisi še študirajo, kar je dobra polovica vseh Novomeščanov te starosti. Ali povedano drugače, leta 2011 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v novomeški občini zaposlenih 2380 mladih med 20. in 29. letom oziroma slaba polovica. Da bi dobili celostno sliko mladinske problematike v občini in hkrati pripravili ukrepe za izboljšanje stanja, se je občina odločila za pripravo strategije za mlade med 15. in 29. letom starosti. Projekt je v začetni fazi, z anketo trenutno preverjajo dejansko stanje med mladimi. Predsednica strokovne komisije Maja Žunič Fabjančič napoveduje, da bo končni dokument realen, izvedljiv in pripravljen v skladu z dejanskimi željami in potrebami mladih, ob tem pa poudarja, da gre pri dvigovanju kakovosti življenja mladih za splet ekonomskih, socialnih in drugih dejavnikov, ki so povezani in soodvisni.
Pogrešajo neki skupni mladinski prostor
»Veliko mladih Novomeščanov si želi delati v Krki. Plača je dobra, redna, dobiš regres, božičnico. Če dobiš kadrovsko štipendijo v Krki, si lahko najbolj srečen Novomeščan, ker veš, da boš potem tudi dobil službo,« meni Franci Judež, predsednik Društva novomeških študentov (DNŠ).
Sam končuje študij dizajna v Ljubljani. Pravi, da se raje vozi v prestolnico, kot da bi tam živel. »Življenje v Ljubljani je drago. Pred petimi leti za enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani ni bilo dovolj 250 evrov na mesec, v Novem mestu bi prišel skozi z 200 evri. Tudi hrana in pijača sta dragi. Pivo v Novem mestu stane 1,9 evra, v Ljubljani ga zvečer ne dobiš pod 2,5 evra.«
Ni tako malo mladih Novomeščanov, ki so se odločili ostati v rodnem mestu, pravi Judež. Res pa je, da jim je treba ponuditi tudi primerne vsebine. In prav pri tem dela DNŠ. »Na razpolago imamo bistveno manj denarja kot pred leti in hkrati mnogo večji obseg dela, a se s tem ne obremenjujemo več. Delamo z vsebinami, ki pritegnejo čim več mladih, recimo športne prireditve, izleti in podobno. Pasivne okrogle mize in delavnice so mimo. Časi so drugačni in temu se je treba prilagoditi.«
Da Novo mesto nudi veliko raznovrstnih vsebin za mlade, se strinja tudi Andrej Krštinc, direktor Zavoda LokalPatriot, ki pa hkrati zelo pogreša neki skupni prostor, kjer bi se mladi lahko zadrževali, ustvarjali. »V LokalPatriotu lahko čez dan posediš, spiješ kavico, ob večerih pripravljamo glasbene dogodke, v Narodnem domu je prostor za umetniške ustvarjalce, v Knjigarni Goga za literarne dogodke, toda nimamo nekega mladinskega prostora, kjer bi na enem mestu potekale različne aktivnosti.« V Novem mestu pogreša tudi boljšo športno infrastrukturo, bazene, cenovno bolj dostopne telovadnice.
Prvi projekt socialnega podjetništva v regiji
Splošno stanje mladih v Novem mestu je podobno kot drugod po državi. Služb ni, spodbud za samozaposlitev ni, tudi neprofitnih stanovanj za mlade že dolgo ni več, čeprav se po drugih mestih še najdejo, pravi Krštinc. A mladim k sreči idej ne zmanjka. V kratkem naj bi tako v Inkubatorju v Podbrezniku začelo po ameriškem vzoru delovati Start up društvo Novo mesto, ki bo, kot razlaga Judež, nudilo brezplačen prostor mladim bodočim podjetnikom, ki bi radi v življenje spravili svojo podjetniško idejo. Tako se bodo srečevali na enem mestu, izmenjevali mnenja in s tem svoje ideje še nadgrajevali.
Zanimiv projekt z naslovom Mladi za mesto nastaja tudi v okviru Zavoda LokalPatriot. Gre za prvi projekt socialnega podjetništva v širši dolenjski regiji. V njem se LokalPatriot povezuje z Zavodom Okus in Združenjem za ekološko kmetovanje Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Osnovna ideja je vzpostavitev prodajalne ekoloških pridelkov in izdelkov, kot so juhe, smoothieji, sendviči. »Naš cilj je, da se deset mladih izobrazi za poklic pomočnika kuharja in pomočnika natakarja. Pet izmed njih bo dobilo zaposlitev v eko baru, kjer bodo nudili hitro pripravljene in hkrati zdrave izdelke ter jih tudi dostavljali po mestu. V aprilu začnemo 160-urno usposabljanje, v maju pa že prodajo izdelkov. Del projekta je tudi osveščanje ljudi o pomenu socialnega podjetništva in predstavljanje ekoloških pridelkov,« razloži Krštinc.
Za projekt so pridobili 300.000 evrov evropskega denarja. Ker pa je celoten vreden še sto tisočakov več, so ga predstavili občinskim veljakom v upanju, da tudi občina kaj primakne. »Vedno nam rečejo, da imamo res dobre projekte. Toda preden pri njih sploh kaj dosežemo, porabimo ogromno časa in energije,« dodaja Krštinc.