Kdor je bil prejšnji četrtek na Tresku v Kinu Šiška, se je lahko na lastne oči in ušesa prepričal, koliko tako imenovane slovenske glasbe pravzaprav imamo, kaj vse se izdaja in kdo ima (novo) ploščo. Med množico domačih založb z razstavljenimi izdajami so se pomešali še zbiratelji, ploščarji in tisti, ki so se hoteli kakšne plošče le rešiti in so jo prodali samo za pivo. Da je bil ta večer nekaj posebnega, je poskrbela Specialka v sodelovanju z Radiem Študent. Ob koncertih skupin Trus!, Dežurni krivci in Moveknowledgement v veliki dvorani so se tempirano odvijali še drugi nastopi na za koncerte neprimernih prizoriščih, na primer na stopnicah in v ženskem stranišču. Na seznamu so bili Borka, It’s Everyone Else, Coma Stereo, Incurabili. Prav element neobičajnosti je razbil modernistično hladnost obeh kinodvoran. Ne pomnim, da bi bilo vzdušje v tem centru urbane kulture kdaj tako pretočno, pristno, zvedavo, sproščeno in družabno.
Letošnjega Treska pa si ne bomo zapomnili le po tem, temveč – upajmo – predvsem po uspešnem zagonu spletnega projekta Indie-grad. Njegov namen je združiti vse, »kar je bilo prej razkropljenega, vse, kar je bilo razklanega, vso kvalitetno neodvisno glasbeno produkcijo in vso razvijajočo se glasbeno sceno«. Za začetek je nastal USB-ključek s šopkom oseminštiridesetih izvajalcev s po eno skladbo, objavljeno pri kakšni slovenski založbi. V kratkem naj bi zaživela spletna stran www.indie-grad.net, ki ne bo samo vpogled v živopisno domačo produkcijo, temveč tudi spletna trgovina, v kateri se bo dalo plošče kupiti.
Primerjava letošnjega Treska z dober mesec prej izpeljanim drugim Slovenskim tednom glasbe (STG) poraja vprašanje, zakaj se ne bi organizatorji obeh združili. Ne samo da se dogodka odvijata v istem času, ampak je tudi njun namen enak – promocija slovenske glasbe. Vsekakor bi bili tuji gostje na STG prijetno presenečeni nad bohotnostjo naše scene in bi dobili bolj referenčen in jasen pregled, če bi bili soočeni tudi z glasbo s Treska.
A kaj nam bodo tujci, če sami ne poskrbimo zase? Bežno poglejmo novoletno inventuro zavoda IPF. Bolj kot to, da se je med prvih deset prerinilo le eno slovensko ime, zbode v oko predvidljivost preostalih imen, ki predstavljajo neko drugo Slovenijo, kot nam jo skušata približati Tresk in STG. Njunih izbrancev ni na tem seznamu. Ne samo zato, ker so bolj alternativni, temveč zato, ker so zanje vrata v širši radijski in medijski prostor trdo zaprta. Podelitev viktorjev je bila še en primer izključevanja, kjer so se ob redkih izjemah zbrali stari znani obrazi. Okostenelost izbora ne govori samo o globoki krizi naše medijske kulture in razklanosti slovenske popularne kulture, ampak v prvi vrsti o samozadostnosti in hermetičnosti estradnega kluba, ki ga avtorstvo, originalnost in svežina bore malo zanimajo. Na vso moč ignorira živžav v slovenski glasbi.
