Papež je zajecljal: »Sveta Marija pomagavka. Saj se mu je strgalo. Kaj meša cerkev v posvetne zadeve? Ve se, kdo rešuje banke in gospodarstvo. Delavci, upokojenci, mladi in brezposelni. In pika. To je naravni in gospodarski red!« Kardinal Scola si ni mogel kaj, da ne bi zamrmral: »Sem ti rekel, da tem pravoslavcem ne moreš zaupati.« Franšišek ga je ošvrknil: »Več ekumenizma, brat moj, več ekumenizma! Naj se sliši še tako noro, ampak mi ne moremo stati križemrok. Dajmo, prijatelji, napnite male sive celice, da se bo kadilo kot iz Fukušime. S predlogi na dan!« »Dajmo na kup vse, kar imamo,« se je oglasil Filipinec in požel aplavz. V nekaj minutah so opravili nabirko in pred Frančiškom je stalo 27,24 evra. Papež je šokiran pogledal prek rdečih kapic. »Če smo pa ravni kot cerkvene miši!« »Kdo je to rekel?« je vzrojil papež. »A ti, Franc, moj slovenski prijatelj? Kaj pa mercedes, a?« »Z darili prijateljev se ne rešuje države!« »Dobro, saj sem se samo hecal. Imaš kaj drugega v mislih?« »Prodajmo kabelske operaterje, ki predvajajo porno filme.« »Mi se s tem ne ukvarjamo, fuj in fej! Od kod imaš informacijo?« je puhal bostonski kardinal O'Malley. »Bral sem v slovenskih časopisih.« »Daj bodi resen,« je Franca okaral Frančišek. »Torej, kje naj vzamemo, bratje?« »Ciprski nadškof je sebi in duhovščini znižal plače,« je pripomnil sluga, ki je kardinalom prinesel kavico. »To je bedno, to so populistične finte, sploh pa, kaj se ti mešaš,« so nanj kričali kardinali. A se sluga ni dal: »Tistim duhovnikom, ki nimajo otrok, je Ciprčan tudi znižal plače!« Šele takrat se je vsulo nanj. »Mi nimamo otrok,« so kričali. »Kdo to pravi?« »Kdo je to rekel?« je skočil Frančišek. »Spet ti, Franc! Kje si pa to pobral?« »V slovenskih časopisih.« Papež se je prijel za glavo.

Kitajski kardinal je med preverjanjem cen riža na borzah na ipadu predlagal, da Vatikan prodajo Kitajcem. »In potem v njej naredijo obrat za sestavljanje mobitelov in naselijo milijon svojih delavcev,« se je zgražal papež. »Mogoče pa bi dvignili hipotekarni kredit na cel Vatikan in ga podarili evropski komisiji,« je poskušal biti kreativen novinec na čelu kurije. »In ko ne bomo mogli plačati kredita, nas bodo zmetali ven, da bomo spali pod mostovi Tibere. Frančišek, pamet v glavo,« je siknil vatikanski finančni minister. Izvir idej je presahnil. V tistem trenutku je prisopihala delegacija iz Slovenije z ljubljanskim nadškofom na čelu. »Kje hodite v tem kritičnem trenutku?« se je hudoval Frančišek. »Oprostite, smo pomagali bratu Uranu pri selitvi v Trst. Imamo pa rešitev, ki bi jo veljalo posnemati,« se je smejalo nadškofu. »Mi bomo Sloveniji podarili vse imetje mariborske nadškofije in vse cerkvene gozdove, pa še grad Goričane!« Kardinali so prebledeli: »Pa ja ne boste kolaborirali s to novo levičarsko vlado, v peklu naj se cvre, ki bo uzakonila istospolne poroke in uvedla davke na cerkvene prihodke!« »Le mirno kri, bratje, se je smehljal Stres. Smo za rešitev naših ovčic nekoč sodelovali z Nemci, bomo pa tudi s ta levimi, a svet bo navdušen, ker se je rimskokatoliška cerkev z novim papežem aktivno lotila krize, tudi tako, da si od ust trga. Hkrati, a naj to ostane med nami, se bomo znebili vseh izgub, dolgov, hipotek, zgrešenih investicij mariborske nadškofije, pa še presnetega lubadarja, ki nam je požrl gozdove, pa naj si Bratuškova s tem razbija glavo!« »Fantastično, dajte mi pisalo, da napišem Urbi et orbi o tem, kako je Vatikan povozil tiste Ciprčane,« je vzkliknil Argentinec na Petrovem stolu. Tako veselo kot včeraj v Vatikanu že dolgo ni bilo.