O štajerskih lepoticah in jasnovidkah, ki so zaradi svojih (nad)naravnih sposobnosti dobivale dobre službe in lepa stanovanja, smo že veliko pisali. Na Gorenjskem pa prav nič ne zaostajamo za štajerskimi prijatelji. Mestno občino Kranj vodi možakar, ki je bil do izvolitve za župana brez službe, je pa takoj poskrbel za to, da je na računu njegovega pravnega svetovalca pristalo 600.000 evrov za poravnavo s podjetjem, ki ga ni več. Ta pravni svetovalec je poskrbel za sestavljanje županove koalicije, ki zavzeto kadruje po načelu, samo da je (dovolj) naš.

V komunali so službe dobili trije vrhunski strokovnjaki. Reference: mestni svetniki vladajoče koalicije. Gorenjskemu muzeju pravno in ekonomsko svetuje mestni svetnik. Referenca? Strankarski kolega direktorice muzeja. Gradbene posle dobivajo prijatelji direktorja občinske uprave, ki sicer glede na mnenje državnih ustanov nima ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Je pa nekdanji policist. Kot tudi nekdanji direktor občinske uprave druge gorenjske občine, ki zdaj pospešeno s projekti svetuje nekdanjemu kolegu, sedaj direktorju občinske uprave mestne občine Kranj. Aja, se sprašujete, kako dobiti gradbeni posel? Prav to se je spraševal tudi sosed in prijatelj direktorja občinske uprave in je zato kar njega vprašal za nasvet. In mu je direktor popoldne to lepo razložil, naslednjega dne dopoldne pa je, glej ga zlomka, dobil tako lepo napisano in ovrednoteno ponudbo, da je ni mogel zavrniti. Pa ni nič drugače še kje. Na Jesenicah je več milijonov vredno tržnico v upravljanje dobil sin županovega hokejskega kolega, s katerim sta skupaj sedela v upravnem odboru kluba, ki ga zdaj praktično ni več. V Radovljici je direktor komunale postal mladi svetnik županove koalicije, ki je mimogrede tudi nečak direktorja in solastnika gradbene firme, ki z občino precej dobro sodeluje. Verjetno bo zdaj še bolje. In še in še bi lahko naštevali.

A zmagovalci so vseeno v Kranju. Pa ne samo zaradi kadrovskih imenovanj, še bolj zaradi obrazložitev. Mestni svetnik Stane Boštjančič je zdaj novi član sveta zavoda Prešernovega gledališča, ker »razume problematiko zavoda, je preizkušena osebnost na področju usmerjanja in pomoči pri vodenju zavoda«. Brez dvoma! Svetnik Boštjančič je namreč postal slovensko znan, ko je poskrbel, da direktorica tega gledališča ni postala priznana režiserka Ivana Djilas, ker »ni dovolj naša«. Za konec pa najboljše. Mestna svetnica Alenka Primožič je nova članica sveta zavoda Prešernovo gledališče samo zato, ker »redno spremlja repertoar in delovanje gledališča«. Zdaj si grem vzet kakšne pol ure časa, da na spletu pregledam repertoarje zadnjih nekaj sezon vseh slovenskih gledališč. In sem, po kranjskem vzoru, takoj primeren kandidat za člana svetov vseh teh gledališč.