Nocoj naj bi prisegla nova ministrska ekipa

»Zamašiti je treba luknje, kjer odteka kri«

Za vstop v novo koalicijo so se najtežje odločili v Virantovi Državljanski listi. Trinajst članov sveta stranke je sodelovanje v vladi podprlo, šest mu jih je nasprotovalo, trije so se vzdržali. Med tistimi v DL, ki niso želeli v vlado Alenke Bratušek, je bila tudi poslanka Katarina Hočevar, druga poslanka, Kristina Valenčič, pa se je na seji sveta glasovanja vzdržala. A glede na vzhičenost Hočevarjeve nad kandidatom SD za kmetijsko-okoljskega ministra Dejanom Židanom (najverjetnejšim podpredsednikom nove vlade) med njegovim zaslišanjem v državnem zboru (»najbolj sem vesela vašega imena poleg imen kandidatov za ministre iz DL«), je mogoče sklepati, da danes ne bo glasovala proti listi ministrov.

Ministrske kandidate bo podprl tudi strankarski kolega Hočevarjeve Bojan Starman, čeprav je dolgo časa menil, da bi morala odhajajoča koalicija ostati in končati štiriletni mandat. Toda ker je Janševa vlada dobila konstruktivno nezaupnico, namerava tudi sam danes podpreti novo vlado, saj druge izbire ne vidi. Bo pa Starman, kot je napovedal, v razpravi v državnem zboru izpostavil, da je »treba zamašiti luknje, kjer odteka kri«. Po njegovem je treba preprečiti, da bi denar iz podjetij v državni lasti še naprej odtekal na neprave račune, prav tako iz podjetij, ki so najemala kredite zato, da se je denar selil na račune v tujini. »S tem ima Slovenija ves čas težave, in če tega problema ne rešimo, gospodarstvo ne more biti uspešno,« je prepričan Starman.

Poslanska sestava se bo premešala

Če bo ministrska ekipa Alenke Bratušek danes dobila podporo v državnem zboru, se bo ta še nocoj seznanil s prenehanjem funkcije preostanku ministrov in ministrici Janševe vlade, kar pomeni, da naj bi se tisti med njimi, ki so bili pred imenovanjem za ministre poslanci, takoj vrnili v poslanske klopi, zapustili pa jih bodo poslanci, ki so jih nadomeščali. V primeru premierja Janeza Janše je bil to Robert Hrovat, ki pa bi lahko ostal poslanec, če Janša te funkcije ne bi sprejel. Zaradi vrnitve Vinka Gorenaka naj bi DZ zapustil Ivan Pišek, zaradi vrnitve Andreja Vizjaka Damjana Petavar Dobovšek, Patricija Šulin naj bi poslanski sedež prepustila Zvonku Černaču, Janez Vasle Ljudmili Novak, Jasmina Opec Radovanu Žerjavu (če ne bo takoj odšel v službo v gospodarstvo), Roman Žveglič pa Francu Bogoviču. V DZ naj bi se vrnila tudi poslanca SDS Andrej Šircelj in Marko Pogačnik, odšla pa Saša Ciglar in Rado Likar. Če bo državni zbor nocoj potrdil listo kandidatk in kandidatov za nove ministre in ministrici, bodo DZ zapustili tudi poslanka in poslanci Tina Komel, Stanko Stepišnik, Roman Jakič, Dejan Židan in Gregor Virant, državni zbor pa se bo z njihovim odhodom in s prihodom nadomestnih poslancev predvidoma seznanil na redni seji v sredo, 27. marca.

Ministrici in ministri naj bi prisegli še nocoj, konstitutivna seja nove vlade bo predvidoma jutri, prav tako primopredaje poslov na posameznih ministrstvih. Čeprav so v Pozitivni Sloveniji sprva načrtovali, da bo ustanovna seja nove vlade že na dan prisege, pa so včeraj ocenili, da razmere v Sloveniji niso tako kritične, da bi terjale nočno sejo vlade.

Glasovanje v parlamentarnih odborih brez presenečenj

Ana Kopač Mrak, kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

O socialnem podjetništvu:

»Če primerjamo Slovenijo s povprečjem EU, kjer je približno devet odstotkov delovnih mest oblikovanih na področju socialnega podjetništva, potem vidimo, da na tem področju zaostajamo. (...) Vemo, kje so 'mankoti', zato bi izpostavila kot prednostno nalogo, da sprejmemo strategijo in operativne cilje. Najpomembnejši cilj je povečati delež zaposlenih v socialni ekonomiji. Zakaj je pomembno socialno podjetništvo? Zato, ker ta podjetja delujejo v družbeno korist. Če Slovenija kaj potrebuje, potem potrebuje to, da delujemo v družbeno korist, da zaposlujemo ranljive kategorije... Prek socialnega podjetništva so res možnosti, da ustvarimo delovna mesta. «

O učinkovitosti inšpektorjev:

»Ne moremo reči, da Inšpektorat RS za delo ne deluje. Iz njihovega zadnjega poročila o delu vidim, da skokovito naraščajo prijave na delovnem področju. Imajo več kot 9000 pregledov, ugotovijo približno 6000 kršitev, izdajajo globe. V okolju se vzbuja občutek, da inšpektorji ne naredijo dovolj, vendar za to niso krivi sami. Treba je pristopiti k spremembi zakona o inšpekciji dela in zakona o inšpekcijskem nadzoru. Z novimi močmi moramo okrepiti ekipe na terenu. Oseminosemdeset inšpektorjev mora nadzirati kar 185.000 upravnih subjektov in zato dela ne morejo opraviti učinkovito. «

O študentskem delu:

»Glede študentskega dela želim, da bi prispevali v skupne blagajne in da bi študentje od tega tudi nekaj imeli. S tem mislim na socialne pravice... Zanimiv pa je podatek, da približno 53 odstotkov vsega opravljenega študentskega dela opravijo študenti prvih letnikov. To kaže na problem fiktivnih vpisov, zato je treba te zadeve urediti tudi s šolskim ministrstvom.«

Rezultat glasovanja na odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide:

9 za

5 proti

Igor Maher, kandidat za ministra za infrastrukturo in prostor

O prioritetah:

»Infrastrukturni razvoj Slovenije se dogaja počasneje, kot bi si želeli. Treba je pospešiti dokončanje projektov, ki so v teku, in določiti njihovo prioriteto. Prednost bodo imeli projekti, pri katerih bo sodelovalo čim več slovenskih dobaviteljev, kot je na primer gradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Med večjimi infrastrukturnimi projekti bi izpostavil tudi dokončanje projektov v Luki Koper in šestega bloka v šoštanjski termoelektrarni ter gradnjo drugega tira Divača–Koper.«

O prodaji stanovanj in gradbenih dovoljenjih:

»Pomembno je tudi reševanje nastalih razmer na področju stanovanjske politike. Prizadeval si bom za sprostitev stanovanjskega fonda, ki je pri bankah – vsaj tretjina tega fonda bi se morala prodati do konca leta. Nekaj bo treba narediti tudi na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj – to mora biti čim bolj transparentno in čim hitrejše.«

O predhodniku Zvonku Černaču:

»Treba je nadaljevati tudi energetsko sanacijo stavb. Moj predhodnik Zvonko Černač je na tem področju začrtal dobro pot. Prav tako pri reševanju umestitve škofljiške obvoznice.«

Rezultat glasovanja na odboru za infrastrukturo in prostor:

9 za

4 proti

Karl Erjavec, kandidat za ministra za zunanje zadeve

O prioritetah

»Prva prioriteta so odnosi s sosednjimi državami, zato so vanje usmerjeni tudi moji prvi obiski. Pri Italiji so ključna vprašanja gospodarskega sodelovanja, slovenske manjšine v Italiji in njenega sistemskega financiranja. Na ta vprašanja ob srečanjih z italijanskim zunanjim ministrom Terzijem vselej opozarjam in ko omenjam manjšino, vedno postane nervozen, a ima to tudi rezultate. Običajno se potem kaj spremeni. Pereč problem z Italijo bodo načrtovani plinski terminali, gre za čezmejne vplive in ne moremo se kar sprijazniti z nekaterimi načrti na italijanski strani, zato bo treba najti kompromis, kako rešiti to vprašanje.

Z Avstrijo so se odnosi bistveno izboljšali, zlasti po tem, ko so bile postavljene dvojezične table, gospodarsko sodelovanje je dobro razvito. Pri Madžarski velikih odprtih vprašanj ne vidim, vidim pa možnosti za gospodarsko sodelovanje. S Hrvaško je bilo v času mojega mandata kar nekaj odprtih vprašanj, treba je bilo pripraviti memorandum, ki smo ga poslali v Haag, hkrati so pripravljeni vsi pogoji, da začnemo ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške Evropski uniji.«

O domnevnem taktiziranju glede imenovanja veleposlanikov:

»Slovenijo je doletela čast, da je bil njen veleposlanik v Berlinu, gospod Drobnič, imenovan za vodjo delegacije EU v Črni gori. Julija se je zato mesto veleposlanika v Berlinu izpraznilo. Moram povedati, da je že lani poleti zunanje ministrstvo objavilo razpis za mesta veleposlanikov v Berlinu, Koebenhavnu in New Yorku, vendar procedura nekako ni stekla. Jaz nisem taktiziral, ker predlog, ki sem ga imel pripravljenega, na vladi ne bi šel skozi, vsi pa vemo, kdo je bil predsednik vlade.«

Rezultat glasovanja na odboru za zunanjo politiko:

12 za

5 proti

Tina Komel, kandidatka za ministrico brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu

O domnevnih načrtih ukinitve Urada vlade za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu:

»Nekaj tednov nazaj je bil govor, da naj bi se urad ukinil. Te govorice so bile napačne, nikoli nismo govorili o ukinitvi urada. Razmišljali pa smo, ali bi obdržali ministrstvo brez listnice ali pa bi urad v bodoče sodil pod ministrstvo za zunanje zadeve.«

O zahtevah po politični enotnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu:

»Slovenci so odšli iz Slovenije iz različnih razlogov in imajo različne potrebe. Prav je, da se samostojno odločijo, na kakšen način bo potekala njihova notranja organiziranost. Urad mora te razlike razumeti in spoštovati. Komisija je nepolitična, delamo v dobro vseh, ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo, oziroma ne glede na to, ali menijo drugače kot mi. Dali bomo na stran preteklost, ki ne sme biti pozabljena, toda poudarek mora ležati na prihodnosti, medgeneracijskem povezovanju, ukinitvi ideoloških razlik ter ohranjanju stikov na podlagi kulture, jezika, znanosti.«

O poslancih Slovencev iz zamejstva in sveta v DZ:

»O tem, da bi imeli Slovenci, ki živijo zunaj naših meja, tudi v državnem zboru dva predstavnika, govorimo že nekaj let. Toda kot veste, si je naša vlada zadala, da gre v roku enega leta po zaupnico, zato je tudi koalicijska pogodba narejena za obdobje enega leta. Za to problematiko bi morali spremeniti ustavo in sedaj to ni zapisano v koalicijski pogodbi. Sama menim, da to trenutno ni prioriteta, če pa se bo ta vlada ali katera druga odločila za to, da dobimo dva nova člana v slovenskem parlamentu, bom to zadevo ponovno preučila s svojo poslansko skupino.«

Rezultat glasovanja na komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu:

9 za

3 proti