Do zdaj omenjena praznika še nista postala plen komercializacije tako kot v razvitem zahodnem svetu. »Oba sta povezana s katoliško cerkvijo, saj se navezujeta na Marijin in Jožefov praznik, torej na spodobno življenje in družinske vrednote. V številnih evropskih državah zato menijo, da je materinski dan edini dan v letu, ko se materam in ženam poudarjeno priznava njihov trud za družinsko življenje. Materinski dan kot praznik žena in mater dobiva vsebine tudi v vrtcih in šolah, kjer otroci izdelajo simbolična darila za svoje matere. Sicer je tudi ta praznik predvsem priložnost za cvetličarje, vendar ostaja praznovanje v družinskih okvirih, kar velja tudi za dan očetov,« je zapisal etnolog Janez Bogataj.

Materinski dan ni dela prost dan, od svojih otrok in možev pa mamice in druge za družino pomembne članice nežnejšega spola prejmejo manjša darila. Po navadi so to rože. Ne pozabimo torej na matere in jim naklonimo malo pozornosti za njihov trud – ni treba kupiti dragega darila, dovolj bo kakšna pesem v njihovo čast ali lična, doma narejena čestitka. Pa tudi to ni tako nujno, le kanček časa si utrgajmo, pa bodo mame tudi vesele.

V Sloveniji je okoli 663.130 mater, ki so rodile 1.349.000 otrok. To pomeni, da je vsaka izmed teh mater rodila v povprečju dva otroka. Za zadnjih 150 let je za našo državo namreč značilno, da se število živorojenih otrok znižuje, hkrati pa se število žensk, ki postajajo matere, povečuje. Rojeva se torej vedno manj otrok, izkušnjo materinstva pa doživlja vedno več žensk.