Podobnega dekreta v Sloveniji pomanjkanju vode navkljub še nismo doživeli, petje pod tušem tako ostaja priljubljeno. Med tistimi, ki radi preskusijo svoje glasilke, pa najsi imajo posluh ali pač ne, pa so tudi – športniki. Pa pri tem nimam v mislih njim najbolj ljubega prepevanja, ko v čast zmagovalca na tekmovanju zaigrajo državno himno. Nekateri športniki naredijo korak naprej in se odločijo, da so glasovno celo tako zanimivi, da stopijo na glasbeno sceno in posnamejo video.

In veliko več jih je, kot bi si mislili. Atlet Carl Lewis, košarkarji Shaquille O'Neal, Kobe Bryant in Tony Parker, boksarja Manny Pacquiao in Mike Tyson ter dirkač formule 1 Jacques Villeneuve so samo nekateri izmed svetovnih športnih zvezdnikov, ki so služili ali še vedno v športnih arenah služijo milijone, a jih je zamikalo petje. Ob poslušanju njihovega prepevanja in ogledu spotov pa so se mi porajali različni občutki, saj so nekateri fušali, drugi peli neverjetno prepričljivo. Med slednjimi sta tudi dva slovenska športnika.

Še pomnite leto 1994? Jure Košir je bil odličen na slalomskih strminah, pravi zvezdnik alpskega smučanja pa postal, ko je v roke prijel mikrofon in zarepal Včasih smučam hit, včasih pa počas. Kombinacija čednega športnika in pevca je bila usodna za tedanjo generacijo mladenk, ki so Mojstrančana uvrščale med najbolj zaželenega Slovenca.

Očitno je v slovenskih alpskih smučarjih nekaj glasbenega talenta. Konec lanskega je to dokazala še Tina Maze, ki je s pesmijo My way is my decision (Moja pot je moja odločitev) na youtube pridno nabirala poslušalce – število ogledov trenutno presega številko 1,2 milijona – in že med sezono z nastopi v živo na različnih prizoriščih razveseljevala privržence alpskega smučanja.

Zadnji izmed slovenskih športnikov, ki se je opogumil in zapel (bolje zarepal), je svetovni in olimpijski prvak, tudi tri leta zapored najboljši slovenski športnik, atlet Primož Kozmus. A bi bilo zanj bolje, da se v pevski vlogi, čeprav gre za parodijo, ne bi preskusil. Ko se pogovarjam s prijatelji, so si enotni in se sprašujejo, kaj mu je bilo tega treba? Očitno pa je, da pevska zgodba ni zrasla na njegovi glavi, temveč najverjetneje na predlog pokrovitelja, ki prodaja avtomobile. To priznava tudi Brežičan sam, ki se v videu poslovi z besedami – To ni za mene...