Slovenske železnice so blizu dogovora o prenosu zemljišč na območju ljubljanske avtobusne postaje na Emoniko. Gre za zemljišča, brez katerih ministrstvo za infrastrukturo in prostor družbi ne more izdati gradbenega dovoljenja za nov potniški center. Če so še lani poleti v Slovenskih železnicah vztrajali, da mora Emonika, ki je v 97-odstotni lastni Trigranita, za zemljišče odšteti vsaj milijon evrov, so zdaj pripravili drugačno rešitev. Zemljišče bi vložili v družbo Emonika, Slovenske železnice pa bi na tak način povečale svoj triodstotni lastniški delež.
Znižali bodo komunalni prispevek na račun stolpnic
Ker želijo v Emoniki znižati tudi stroške komunalnega prispevka, ki je od leta 2006 do danes z 21,8 narasel na 33 milijonov evrov, so se odločili, da se bodo najprej lotili gradnje avtobusne in železniške postaje ter nakupovalnega središča, medtem ko bodo 100 metrov visoko poslovno-stanovanjsko in 60 metrov visoko hotelsko stolpnico gradili kasneje. »Na podlagi njihovega novega predloga za odmero komunalnega prispevka za gradnjo objektov z manjšimi površinami bo mestna občina odmerila nižji komunalni prispevek,« so nam pojasnili na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami.
To pa za Trigranit očitno ni dovolj. Čeprav je dolgo veljalo, da so edina ovira za začetek gradnje Emonike zemljišča, ki jih Slovenske železnice niso želele brezplačno prenesti na družbo Emonika, in visok komunalni prispevek, zdaj v Trigranitu odpirajo vprašanje sofinanciranja gradnje javnega dela projekta. In to kljub temu da je to vprašanje jasno rešeno že v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu s Slovenskimi železnicami, ki nalaga Trigranitu, da v zameno za dve stolpnici in veliko nakupovalno središče na območju potniškega centra dokonča avtobusno in železniško postajo.
Za zamude ni kriva kriza
Csaba Toth, direktor projektne družbe Emonika, je dejal, da dokler država ne bo sposobna sprejeti odločitve o podpori projektu in »kompenzirati ogromno povečanje stroškov javnega dela«, se projekt ne bo premaknil z mrtve točke. »Povečani stroški so posledica spreminjanja predpisov in tehničnih pogojev s strani naših partnerjev, to je Slovenskih železnic in mesta. Do kdaj se bo to nadomestilo realiziralo, je odvisno od države, vendar se naša potrpežljivost izteka,« grozi Toth.
Občasno se pojavljajo tudi informacije, da Trigranit pripravlja odškodninske tožbe proti Slovenskim železnicam in Mestni občini Ljubljana. Toth se je vprašanju o tožbah sicer izognil, iz njegovih odgovorov pa ni težko razbrati, da so odnosi med partnerji v projektu zaostreni. »Vse zamude so posledica spreminjanja javnih predpisov, ki so negativno vplivali na pogoje projekta, rezultat vseh teh sprememb je preobrat Emonike od izvedljive, edinstvene naložbe v megalomanski projekt, ki predstavlja fizični izziv za gradnjo in tokrat za to ne moremo kriviti ekonomske krize,« je opozoril direktor Emonike. Prepričan je, da je podpora tujim naložbam v Sloveniji vedno bila le marketinški slogan, medtem ko po drugi strani »lokalni tajkuni in konglomerati uživajo privilegije ter podporo lokalnih oblasti in ljudi na položajih, ki so omogočili krajo sto milijonov evrov, pahnili podjetja v stečaj in pustili podizvajalce na cedilu, neplačane in brezupne«. »Ti ljudje niso odgovarjali za kršitev zakona, kot tudi ne njihovi pokvarjeni sodelavci na oblasti. Počutimo se zavedeni, prevarani in diskriminirani,« je grenko sklenil Toth.