Na začetku leta je bila Islamska skupnost (IS) v RS za zemljišče dolžna 1,3 milijona evrov. Med decembrskim službenim obiskom direktorja oddelka za mednarodno sodelovanje pri ministrstvu za mednarodno sodelovanje Katarja Ahmada M. Al-Meraikhija so analizirali aktivnosti glede poravnave dolga za zemljišče, pripravo projektne dokumentacije za Islamski kulturni center in terminske načrte za njegovo izgradnjo v Ljubljani, so v sporočilu za javnost navedli v IS.
Predsednik Mešihata IS mufti Nedžad Grabus je zaprosil, da se iz predvidenih sredstev za izgradnjo centra, ki jih je odobril katarski emir Šejh Hamed bih Halifa Al Thani, poplača dolg za zemljišče. Sredstva bi Islamska skupnost sicer vložila v projekt centra do konca izgradnje objekta. V IS so bili o odobritvi predloga uradno obveščeni na začetku leta, sredstva pa so bila že vplačana na račun Islamske skupnosti. S tem je tudi zaključen projekt nakupa zemljišča za Islamski kulturni center v Ljubljani, so poudarili.
Kot še spominjajo, so leta 2008 zemljišče na javnem natečaju kupili od Mestne občine Ljubljana, na dan objave natečaja pa je IS imela na računu zgolj 220.000 evrov. Sredstva za poravnavo are za prijavo na natečaj v višini 240.000 evrov so si tako sposodili. Do konca leta so, predvsem s pomočjo donacij, zbrali 1,9 milijona evrov, razliko v višini dobrih 2,6 milijona evrov pa je IS dobila s posojilom pri Unicredit banki.
V naslednjih letih so dolg vztrajno zmanjševali. Dolg so tako leta 2009 zmanjšali na 2,15 milijona evrov, leta 2010 na 1,87 milijona evrov, leta 2011 pa je dolg ostal isti predvsem zaradi izvedbe mednarodnega arhitekturnega natečaja za Islamski kulturni center. Lani so dolg zmanjšali na 1,3 milijona evrov.
Projekt nakupa zemljišča za izgradnjo džamije pa bodo zaključili 29. marca, so še sporočili iz IS.
Gradnja centra bi se utegnila začeti že konec junija ali julija, ko pričakujejo gradbeno dovoljenje, je pred časom povedal tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić.
Na 11.000 kvadratnih metrih velikem zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico, kjer naj bi zrasel islamski center, veljavni prostorski akt predvideva, da bo glavni objekt visok do 12 metrov, molilnica do 24 metrov, minaret pa do 40 metrov. Za dostop do centra sta predvideni dve novi dvosmerni cesti.