»Toliko že imam izkušenj, da se zavedam, da se dirka konča šele na ciljni črti. Rumeno majico imam, vendar jo moramo še ubraniti in pripeljati do Umaga,« je Matej Mugerli trezno razmišljal v soboto po kraljevski etapi Istrske pomladi na Motovunu. Primorski kolesar, ki ima za sabo zelo pestro kariero, je s kolegi iz Adrie Mobil brez stresa ubranil majico in tako nadaljeval več kot petdesetletno tradicijo slovenskih kolesarjev, ki krojijo to mednarodno dirko od začetka leta 1961, ko se je imenovala še Jadranska magistrala.

Enaintridesetletni kolesar iz Cerknice je zaznamoval začetek sezone. Za Primorca je, z veliko simbolike, to nova cvetoča pomlad. Bil je med sedmerico na klasiki Laigueglia v Italiji. V eminentni druščini. Tudi tik za Geraldom Ciolekom, ki je v nedeljo presenetil na 104. dirki Milano–San Remo. Zmagal je na Trofeji Poreča in dobil prvo etapo Istrske pomladi v Labinu, kjer si je privozil tudi dovolj prednosti za Motovun. »Nekako mi je uspelo držati stik z vodilno skupinico, da sem v boju za sekunde obdržal prednost. Predvsem Tadej Valjavec je bil zelo močan in napadalen,« je po tistem, ko je dolgo izmučen sedel ob mestnem obzidju visoko nad Mirno, opisoval najtežje trenutke te pomladi.

Veljal je za enega najbolj nadarjenih mladih kolesarjev, bil je peti tudi na svetovnem prvenstvu med mladinci pred 15 leti. Že pri 23 letih je oblekel dres italijanske profesionalne ekipe Vini Caldirola in potem štiri leta vozil v Liquigasu. Vozil je tudi na Vuelti, francoskem Touru, večini največjih klasik, tudi dirki Milano–San Remo. »Tour mi ni ostal v posebnem spominu. Je pač največja dirka. Posebna. Najlepša? To je zame Liege–Bastogne–Liege. Drugi bi verjetno rekli dirka po Flandriji, a je nisem vozil. Še nisem,« navrže smeje.

Le malokdo se še spomni, da je začel pisati slovensko kolesarsko zgodovino zmag na največjih dirkah – z zmago na dirki Pro Toura. 20. maja 2005 je v zadnjem kilometru šeste etape dirke po Kataloniji presenetil veliko skupino s Thorom Hushovdom. To je bila zmaga z možgani, na presenečenje. »Seveda mi ta zmaga veliko pomeni. Posebno ker do tedaj ni zmagal še nihče, pa so bili Hvastija, Hauptman, Klemenčič in Štangelj že velikokrat blizu,« se ponosno spominja. Česa podobnega pa ni zmogel ponoviti. Za sezono 2009 ni več dobil pogodbe v veliki ekipi. »Prišli so malo slabši rezultati. V velike ekipe je težko priti, težko obstati, še težje pa se je vrniti,« je spoznal. Je vsestranski kolesar, dober na vseh terenih, ne izstopa pa v sprintu večjih skupin ali proti tipičnim hribolazcem na klanec. Sledila je avantura z gorskim kolesom, vendar je specialiste v olimpijskem krosu težko premagoval. Leta 2010 se je vrnil na cesto v dresu Perutnine Ptuj, sedaj je drugo leto pri Milanu Erženu v Adrii. »Z gorskega kolesa sem odnesel izkušnje. Že tu na mokrih cestah Istre sem jih znal izkoristiti. Nisem pogumnejši, pač pa spretnejši. Še vedno se rad zapeljem z gorskim kolesom, za trening na Slivnico in Bloke. Tudi na kakšno dirko bom šel, če bo program dovoljeval,« opiše gorske kolesnice. Še bolj je v karavani poznan po izobrazbi – je diplomirani ekonomist. »Če je volja, se da uskladiti tudi študij in šport. Ko ni šlo v športu, sem se temu bolj posvetil. Tudi drugim stvarem, kot je družina. Tako sem drugače začel gledati na šport. Spoznal sem, da so pomembne tudi druge stvari, ki prinašajo mirnost v življenje. Seveda drži, da se je vrhunskemu športu treba popolnoma posvečati in za ostale stvari ni prostora. Profesionalizem zahteva tak pristop več let. Ni pa v redu, če je tako 365 dni v letu in se zanemarijo druge stvari. Potrebno je sožitje, vsaj dolgoročno,« navrže nekaj modrih misli.

Delo ekonomista pušča ob strani. »Kolesarstvo je zaenkrat še moj poklic. V Adrii Mobil se nimam kaj pritoževati. Vse je na visoki ravni. Ekipa je letos postavljena tako, da sem že dobil več priložnosti za rezultat kot prejšnja leta. Lani smo veliko naredili za Marka Kumpa. Letos, če bom dober, mi bo ekipa stala ob strani.« Za zdaj jim vse uspeva. Tudi zaradi želje po uspehu v Istri, kjer se zbere večina najboljših nizkoproračunskih ekip iz vse Evrope, z mladimi upi in izkušenimi profesionalci, ki iščejo drugo priložnost, je Adria Mobil nastopila v izkušeni zasedbi, brez novinca, nekdanjega smučarskega skakalca Primoža Rogliča. O konkurenci veliko pove tudi to, da so bili od Slovencev v ospredju med petnajsterico le še Tadej Valjavec, mladi upi z že podpisanimi pogodbami za profesionalce Jan Polanc, Luka Pibernik, Matej Mohorič in izkušeni Jure Golčer. Matej Marin in Jan Tratnik pa sta stala na odru v zadnji etapi.

Z Mugerlijem in Radom Rogino so kolesarji Adrie Mobil na Istrski pomladi dosegli celo dvojno zmago in tako izpolnili skoraj tretjino letnega načrta. Lovijo možnost nastopa na ekipnem svetovnem prvenstvu v kronometru. Tudi sam še ni izgubil upanja, da se po poti Roberta Vrečerja, Marka Kumpa, Jureta Kocjana in Luke Mezgeca še enkrat vrne na veliko sceno, na največje dirke. V dresu Adrie Mobil jo ima priložnost izkusiti ob redkejših priložnostih. »Motivacije mi ne manjka. V lanski sezoni sem videl, da so nekateri, ki so nabrali tretjino točk UCI več, odšli v najboljše ekipe. Če še meni kaj uspe, bi bil vsekakor zanimiv za večjo ekipo.«