Ostala takšna kot pred petimi leti

Da sta se prepletala nogomet in smučanje, sta poskrbela nogometna trenerja Borut Jarc in Bojan Prašnikar, ki je ob skupnih dnevih na morju z Andreo Massijem večkrat razpravljal o pogledu na šport. Pa pisatelj Tone Patljič, ki je o najboljši smučarki sveta povedal nekaj poetičnih besed. Tam je bil tudi smučarski trener Rasto Ažnoh, ki mu je Andrea Massi (tako kot drugim, ki so ekipi vsa leta stali ob strani) v zahvalo za zaupanje podaril malemu kristalnemu globusu podobno vazo. Massiju se je razvezal jezik. Zahvale so letele na vse strani, medtem ko se je Mazejeva ves čas smejala, govorila o tem in onem, se ukvarjala z otroki in sprejemala čestitke z vseh strani.

Zahvaljujem se Andrei Massiju, ki je začel graditi to neverjetno zgodbo. Potem je prišel Livio Magoni, ki je prinesel določene stvari. Brez njega bi težko osvojila superveleslalomski globus. Vsaka tekma je pretres za telo. Nežka Poljanšek to več kot odlično popravlja, zato sem bila sveža in zdrava za naslednje tekme. Andrea Vianello je z vso strokovnostjo in profesionalnostjo pripravljal smuči. Ko imaš tako ekipo ob sebi, z mojim znanjem in talentom sezona ne more biti slaba.

Ko sem bila sama, sem se počutila najbolj šibko. Ampak sedaj nisem in se počutim vsak dan zares dobro. Ne bi mogla najti trenutka v tej sezoni, ko sem bila nemočna.

V evforiji ljudje drugače vidijo stvari, kot v resnici so – da smo le normalni ljudje, ki stoodstotno opravljamo svoje delo. Najbolj vesela sem, da sem ostala preprosta in taka Tina kot pred petimi leti. To me ne bo spremenilo. Najraje imam ob sebi ljudi, ki so mi blizu, druge težko spustim zraven. Tistim, ki so ob meni v zadnjih letih, se prepustim in se ob njih sprostim. Nisem nič več in nič manj od tega, kar vidite.

Oba z Andreo imava v horoskopu rogove, zato si lahko predstavljate, kakšna borba je to. A oba delava za isti cilj. Napredujemo vsi za en cilj. Take prepoznavnosti kot nekdo iz Amerike nikoli ne bom imela. Če Američan nekaj naredi, se to, ker je pač Američan, širi naokrog po vsem svetu. Če si iz Slovenije, je drugače. S temi zadevami sem se nekaj časa obremenjevala in prišla sem do nekega zaključka. Rekla sem si, da tega ne morem spremeniti in da je bolje, da se posvetim temu, kar delam: hitremu smučanju. Zadeve, kot je snemanje pesmi, popestrijo vse skupaj. Kljub temu se ne počutim tako zvezdniško kot kakšna Američanka.

Koliko sezon še zmorem delati pod takim naporom? (Mikrofon je postavila pred Nežko Poljanšek, ki je odgovorila: »Deset.« Nato je mikrofon postavila pred Andreo Massija, ki je odgovoril: »Ženske se same odločijo, koliko časa še. Ne vi, ne mi, ne fizionomija, temveč le one.«)

Olimpijske igre so vrhunec, a poseben vrhunec je tudi osvojiti veliki kristalni globus. Na velikih tekmovanjih lahko v dveh minutah začne snežiti. Na to nimaš vpliva, zato je naš šport težak. Ampak to so slučaji, ki so enkrat na tvoji strani, drugič ne. Olimpijske igre so velik cilj.

To je že počitek, da nimam na nogah smučarskih čevljev. Saj to je pravljica: globus sem prinesla v Maribor, pa še sneži. V naslednjih dneh me čaka počitek, potem državno prvenstvo in testiranje smuči, dokler je še zima. Že vidim, kje so rezerve. Andrea upa, da bo šel sam na turno smučanje. Da ne bo imel s seboj telefona in da nekaj dni ne bo videl nikogar. Jaz se počutim dobro, nekaj dni na samem brez odgovarjanj na vprašanja bo prav prišlo. Te stvari vzamejo energijo. Novinarji vedno nekaj hočejo od tebe. To je lahko utrujajoče, če nimaš ekipe, ki bi te ščitila. A ta je opravila dobro delo, ko me je varovala.

Pomembno vlogo pri uspehih športnikov iz Črne na Koroškem ima genetika naših prednikov. Delali so v rudniku, bili močni. Pomembno je tudi dobro delo v klubu in navdušenje krajanov nad športom. Ko sem bila majhna, sem spremljala Mitjo Kunca in Katjušo Pušnik, kako so jima pripravljali krajani sprejem. Rekla sem, da bom enkrat v tej vlogi tudi jaz.