Brežice.Kolektivu brežiškega Posavskega muzeja je lani uspel velik dosežek. Število obiskovalcev so v primerjavi s preteklim letom uspeli več kot podvojiti, kar je v teh časih, ko ljudje varčujejo tudi pri kulturi, nekaj posebnega. Prag brežiškega gradu, v katerem domuje muzej, je lani prestopilo kar 24.067 oseb (od tega 47 odstotkov s plačanimi vstopnicami), kar je 141 odstotkov več kot leto poprej. Ob tem podatku pa ne gre spregledati, da je bil obisk muzeja leta 2011 na račun obsežne prenove vzhodnega trakta nekoliko manjši, kot če del dvorišča in zidovja ne bi zasedali gradbeni odri, toda optimizma brežiškim muzealcem, da bodo z rastjo nadaljevali tudi v prihodnje, ne manjka. Navsezadnje je brežiški grad mogoče najti na seznamu 100 najbolj zanimivih evropskih gradov.
»Skrbno izdelan trženjski načrt nakazuje, da z dodatnimi zanimivimi vsebinami število obiskovalcev v prihodnjih letih lahko še naraste,« je optimističen direktor muzeja Tomaž Teropšič, ki lanskoletne spodbudne številke v prvi meri pripisuje večjemu številu dobro obiskanih prireditev. Teh je po mnenju domačinov sicer še vedno premalo, saj bi po zgledu nekaterih za turiste privlačnih gradov število prireditev še povečali, nekateri pogrešajo občasno prirejanje srednjeveških dni, ko bi denimo zaradi kostumov in prikazovanja viteških veščin prostrano grajsko dvorišče, ki prevečkrat sameva, verjetno zlahka zapolnili.
Teropšič pravi, da je dejavnosti nekaterih zahodnoevropskih gradov spoznal tudi sam in dobil vrsto idej, kaj vse bi lahko dogajanju v brežiškem gradu še dodali, toda kot mnogo kje se tudi tu vse začne in konča pri denarju. V muzeju razpolagajo z dobrega pol milijona evrov vrednim proračunom, ki jim skupaj z vsega 12 zaposlenimi ne omogoča kaj več od običajne muzejske dejavnosti, prirejanja razstav, glasbenih prireditev ter ukvarjanja z raziskavami in konservatorsko dejavnostjo. Kljub temu so lani uspeli postaviti stalno razstavo sakralne dediščine Posavja iz 17. in 18. stoletja, za letos pa načrtujejo odprtje stalne razstave del brežiške likovne umetnice Alenke Gerlovič.
Med ovirami za še večji priliv obiskovalcev Teropšič omeni ne najboljše sodelovanje z bližnjimi Termami Čatež, kjer letno zabeležijo blizu 700.000 prenočitev. »Če bi se za obisk muzeja odločilo vsega pet odstotkov čateških gostov, bi nas obiskovalci preplavili,« pravi Teropšič, ki upa, da bodo člani sveta zavoda v prihodnje znali prisluhniti nekaterim njegovim idejam za povečanje števila zaposlenih in razširitev ponudbe, kamor med drugim sodi temeljita prenova električne napeljave, zaradi česar je že začeti projekt gradnje dvigala za invalide že nekaj časa na stranskem tiru ter ureditev grajske restavracije. Na ta način bi lahko uvedli tudi daljši odpiralni čas, saj je obstoječi večkrat deležen kritik naključnih obiskovalcev, ki ob koncih tedna ostanejo pred zaprtimi vrati. Grad je sicer obiskovalcem na voljo 362 dni v letu.
