Koroška je pred leti, na pobudo zdravstvenih domov, dobila Zdravstveno-reševalni center Koroške (ZRCK), ki prebivalcem celotne regije zagotavlja nujno medicinsko pomoč, sanitetne prevoze, v sklopu tega pa deluje tudi dispečerski center. Prav slednji je razlog za lanskih več kot 120.000 evrov izgube, zato je direktor omenjenega centra Smiljan Prassnic župane opozoril, da bi se center, če ne bo zagotovljeno nadaljnje financiranje, lahko znašel v resnih finančnih težavah.
Prav zato meni, da bi bila potrebna reorganizacija centra, v katerem bi potem zaposlili tudi zdravnika specialista, s katerim bi prebivalcem zagotavljali boljše pogoje oskrbe. A nad predlogom preoblikovanja v zdravstvenih domovih v Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu niso navdušeni. Župani so prepričani, da reorganizacija ni smiselna, saj je ministrstvo za zdravje sredi priprav na snovanje nove mreže izvajalcev nujne medicinske pomoči. Sklenili so, da bodo imenovali posebno komisijo – v njej bodo vodilni iz zdravstvenih domov, župani in predstavniki ZRCK – ki bo preučila vse vidike reorganizacije. Sicer bo tudi na Koroškem, najkasneje do konca leta 2014, zgrajen nov skupni urgentni center v slovenjgraški bolnišnici, stroka pa prav zdaj snuje novo urgentno mrežo za vso Slovenijo, ki naj bi bila potrjena v poletnih mesecih.
Zdravnica opozorila na stisko
Kot rečeno, pa v zdravstvenih domovih ne vidijo pravega smisla v reorganizaciji ZRCK. »Problem je v preobremenjenosti zdravnikov, ki jih je zaradi tega težko pregovoriti, da bi ob redni ambulanti izvajali še dežurstvo. Do preobremenjenosti ne sme priti, na Koroškem pa že zdaj za 100.000 ljudi skrbi le 17 zdravnikov. Tudi pacienti so razvajeni, saj se ti, da bi se izognili čakalnim vrstam, pogosto odpravijo v dežurno ambulanto s težavami, ki bi jih lahko rešili z obiskom v redni ambulanti,« opozarja direktor slovenjgraškega zdravstvenega doma Željko Lapić.
V kakšni stiski se znajdejo zdravniki na primarni ravni, je nazorno opisala tudi družinska zdravnica Lucija Hrastelj Prater. »Ne moremo biti v ambulanti nasmejani in spočiti, če po 24 urah dežurstva delamo še osem ur v svoji ambulanti. Celih 36 ur preprosto ne moremo biti zbrani, saj lahko potem pride tudi do strokovnih napak, za katere pa smo odgovorni sami,« je opozorila. Lahko se zgodi, dodaja, da se bodo zdravniki zato začeli seliti v tujino, kjer so za svoje delo tudi bolje plačani.
Dobre prakse v vse regije
Ne želijo, da bi bili pacienti na slabšem, je opozorila tudi direktorica radeljskega zdravstvenega doma Lidija Golob. Direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik, ki ga predlog reorganizacije ZRCK sicer ne zadeva, pa je dejal, da težav z zdravniki kmalu ne bo več. »Zdravnikov bo na trgu kmalu dovolj, že zdaj jih je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 60, problem bo, ker jih ne bomo mogli zaposliti, ker denarja zanje ne bo!«
Sekretar na ministrstvu za zdravje Peter Bohinc je koroškim županom rekel, da služba nujne medicinske pomoči doživlja reorganizacijo z gradnjo urgentnih centrov bolnišnice že od leta 2010, v Sloveniji pa naj bi bilo v mreži 11 urgentnih centrov. Cilj tega projekta je, da bi bilo pacientom izdanih manj napotnic, manj pa bi bilo tudi čakanja na specialistične preglede. »Na Obali in v Murski Soboti imajo z urgenco na enem mestu dobre izkušnje in te želimo prenesti tudi v druge regije,« je dejal Bohinc. Ko bo urgentni center v bolnišnici enkrat zaživel, bodo preostali zdravstveni domovi v regiji ponoči zaprti, razen tam, kjer bo zagotovljeno še kakšno izvozno mesto. Na Koroškem bo, glede na velike razdalje med kraji, takšno mesto skoraj zagotovo vsaj v Radljah.