V avtocestnem poslu desetletja je nekoč dvigovala pritisk okoliščina, da so se apetiti avtocestarjev nabirali predvsem ob želji, da bi se v Sloveniji uvedlo satelitsko cestninjenje, četudi se je ta tehnologija doslej izkazala vse prej kot uspešna in zanesljiva. Očitna ilustracija slabe prakse je Nemčija. Tam sta posel leta 2002 dobila konzorcij Telekom in Daimler. Inovativna nemška tehnika, ki temelji na satelitskem nadzoru, bo osvojila svet, so tedaj napovedovali Nemci. A se je že zataknilo pri njih, saj so cestninski sistem zmogli vzpostaviti šele z dvoletno zamudo in še zmeraj ne deluje tako, kot so obljubljali.

Problem satelitskega cestninjenja ni samo v zahtevni tehnologiji, ki jo je treba vgraditi v tovornjake, in v dejstvu, da komunikacija, ki poteka po sistemu GSM, povzroča dodatne stroške. Tudi zato nemški sistem ni nikoli doživel obetane izvozne uspešnosti. V Evropi so do sedaj podoben sistem uvedli samo Slovaki, v pripravi je sicer tudi v Franciji, kjer pa bo cestninil tudi ceste nižjega razreda.

V sosednji Avstriji so se pred devetimi leti cestninjenja lotili s cenejšo in že preizkušeno tehnologijo: uvedli so mikrovalovni sistem, ki je postal mednarodna izvozna uspešnica. V Teesdorfu, približno 25 kilometrov južno od Dunaja, ima avstrijska avto-moto zveza (ÖAMTC) svoj center varne vožnje, na vzhodnem robu poligona pa je še ločen del poligona, namenjen testiranjem in predstavitvam tehnologij elektronskega cestninjenja in nadzora cestnega prometa.

S svojo tehnološko rešitvijo elektronskega cestninjenja je družba Kapsch postala svetovna uspešnica, vzpostavila je elektronsko cestninjenje v Čilu, Avstraliji, Dubaju, ameriški zvezni državi Teksas, Južni Afriki in še v 36 drugih državah. Na referenčnem spisku podjetja je navedena tudi Slovenija. Omenjene tablice ABC so namreč nekoč izdelali v njihovih proizvodnih halah – skupno 417.220 kosov. Tudi sicer je Kapsch tesno povezan s Slovenijo. Podjetje je namreč pred 101 letom ustanovil v Kočevju rojeni Johann Kapsch.

Ko je govor o elektronskem cestninjenju, se je treba najprej naučiti besedo »obu«, kar je kratica za »on board unit«. To je tista majhna plastična elektronska tablica, kakršna je pri nas še zmeraj aktivna v cestninskem sistemu ABC. Komunikacija poteka s pomočjo mikrovalovnega radijskega valovanja, pri čemer cestninske naprave sprejemajo in oddajajo signal na bistveno višji frekvenci 5,8 GHz. Kapsch je doslej prodal že več kot 70 milijonov cestninskih naprav.

Svoje naprave razvijajo in izdelujejo na treh lokacijah v Avstriji, na Švedskem in v Kanadi. V dunajski proizvodnji je zaposlenih približno 230 ljudi, ki so ta čas polno obremenjeni, med drugim zaradi proizvodnje obujev za Belorusijo. »Do julija, ko bodo tam uvedli elektronsko cestninjenje, jih moramo izdelati 750.000,« je razložil vodja proizvodnje Reinhard Moser in nam predstavil najnovejši proizvod iz hiše Kapsch: tablico, ki v sebi združuje mikrovalovni, satelitski in GSM GPRS-sistem. Za francoskega naročnika so izdelali že 250.000 kosov.

Če bi Slovenija uvedla mikrovalovni sistem, bi morali na vsakem avtocestnem odseku postaviti portal za avtomatsko cestninjenje. Obenem bi bilo treba avtoceste opremiti z več nadzornimi sistemi, ki lovijo cestninske prekrškarje. Ker so ti nepridipravi zmeraj zelo iznajdljivi, morajo biti nadzorne naprave sposobne razbrati marsikaj. Avtomatično zajamejo registrsko številko, s pomočjo posebnih laserjev, infrardečih in celo 3D-kamer izmerijo dolžino vozila in na podlagi tega preštejejo število osi. Potencialnega kršitelja slikajo visokoločljivostne kamere in posnetek pošljejo v eno izmed dveh central avstrijske avtocestne družbe Asfinag.

»Dnevno prejmemo približno 80.000 posnetkov,« nam je razložil Harald Poetsch, namestnik vodje dunajskega nadzornega centra. Na podlagi tega podatka je bila upravičena domneva, da v teh centralah mrgoli ljudi, ki skušajo identificirati kršitelje. Vendar se je izkazalo, da za to nalogo zadošča zgolj nekoliko večja pisarna, v kateri približno 20 žensk sedi za osebnimi računalniki in pregleduje fotografije. Večino primerov namreč že prej prefiltrira računalnik. Delavke analizirajo samo sporne primere, nekatere pa pregledujejo tudi fotografije avtomobilskih vetrobranskih stekel. Asfinag ima namreč tudi sistem za samodejno prepoznavanje vinjet in ugotavljanje njihove veljavnosti.

Asfinagove mobilne ekipe skušajo ujeti in kaznovati tuje kršitelje, še preden zapustijo državo. Če jim to ne uspe, dajo vozilo na črni seznam, s pomočjo katerega se vozilo ujame v past naslednjič, ko vstopi v državo. Avstrijcem, Nemcem in Švicarjem pošljejo na prijavljeni naslov položnice, v Slovenijo pa ne, smo izvedeli. »To ne bi imelo smisla, saj bi imeli samo stroške, globa pa bi se stekla v slovenski proračun,« je razložil Poetsch.

Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, pozna avstrijsko cestninjenje in ocenjuje, da funkcionira dobro. »Če bi ga uvedli tudi pri nas, bi se načeloma s tem strinjal,« pravi Klobasa. Vendar je prepričan, da takšen megaprojekt v kriznih časih ne sme biti prioriteta države. »Slovenija že ima elektronsko cestninjenje, ki bi ga bilo treba zgolj tehnološko nadgraditi, kar bi stalo 8,6 milijona evrov,« trdi Klobasa in dodaja: »Niti približno pa se ne strinjamo s satelitskim cestninjenjem. Tovrstne projekte bomo tudi v bodoče zatrli v kali.«