Leta 1963 so na primer streli zadali smrtni udarec priljubljenemu predsedniku Združenih držav Amerike Johnu F. Kennedyju ravno v času, ko se je vozil v odprti limuzini, slabih 18 let pozneje pa jo je v odprtem »papamobilu«, iz katerega je pozdravljal navdušeno množico na Trgu svetega Petra v Vatikanu, bolje odnesel papež Janez Pavel II., za katerega štiri strelne rane na srečo niso bile usodne. Da, svet se je v zadnjem stoletju močno spremenil in zdi se, da se iz leta v leto spreminja še bolj. Poostreni varnostni ukrepi so postali del vsakdana, različne varnostne službe pa dan in noč raziskujejo, kje bi lahko znova počilo. Številni se bojijo za svoje življenje, družbe, ki izdelujejo različne pripomočke za varovanje, pa si zaradi povečanega posla manejo roke. In med njimi so tudi proizvajalci blindiranih vozil ter tisti, ki sicer običajne avtomobile predelajo v domala neprebojne »tanke«.

Na prvi pogled se tovrstni avtomobili ne ločijo od navadnih, v resnici pa so razlike ogromne. Njihovo steklo je lahko debelo tudi nekaj centimetrov in se ob izstrelku ne zdrobi, oklep avta je iz posebnega ščita, ki je desetkrat močnejši od navadnega jekla. Zato ne preseneča, da najbolj izpopolnjeni tovrstni avtomobili »preživijo« ne le napad s strelnim orožjem, temveč celo z eksplozivom.

Medtem ko nekatera podjetja ponujajo nakup blindiranih vozil že v osnovi, je precej pogosta tudi predelava vozil v težje prebojna. Pri tem gre za izjemno zahteven proces, ki vsebuje popolno predelavo notranjosti ter vgradnjo posebnih in namenskih materialov, ki so izdelani po naročilu. No, pri enem največjih slovenskih podjetij za predelavo vozil so nam pojasnili, da zahteve za blindiranje dobijo le občasno, pa še takrat navadno le za kabino voznika. Zato pa na tem področju že nekaj časa potekajo pogovori z enim od večjih specializiranih predelovalcev vozil za licenčno proizvodnjo in s tem dobro pokrivanje celotne regije. Zgolj slovenski trg je namreč premajhen za resno razvijanje tovrstnega programa.