Vse več kriminala, strah pred terorističnimi napadi in ugrabitve so danes del vsakdana. Nič čudnega, da si zato tisti, ki se čutijo najbolj izpostavljene, želijo biti na vsakem koraku, kolikor je le mogoče, zaščiteni. Seveda zgolj telesni stražarji ne zadoščajo, ljudje pa smo najranljivejši prav na poti iz enega kraja v drugega. Rešitev so mogočna blindirana vozila, sposobna ustaviti tudi granate in izstrelke iz lahkega orožja. Za njih pa se še zdaleč ne odločajo zgolj politiki, vse pogosteje jim zaupajo tudi vrhunski menedžerji, velike filmske zvezde, člani kraljevih družin... Strah pred morebitnim terorističnim napadom ali poskusom ugrabitve jih ponavadi pripelje do specializiranih podjetij, ki iz običajnih, na zunaj (ne)spektakularnih vozil naredijo izjemno varne različice.

Največji problem dodatna teža

Blindirana vozila so grajena za različne namene uporabe, posebej skrbno pa so načrtovana vozila za prevoz pomembnih oseb. Običajno mora takšno resno grajeno vozilo prenesti napade iz vseh vrst lahkega strelnega orožja in lahkega pehotnega orožja, pri najvišji stopnji balistične zaščite pa vozilo pridobi precej teže. »Prav dodatna teža je največji problem, saj se precej poslabšajo vozne lastnosti vozila. Zato je osnovno vodilo, kako ohraniti vozne lastnosti kljub povečani skupni masi vozila,« nam je med drugim razložil Stane Plaskan iz podjetja Dat-Con, ki se ukvarja z različnimi predelavami avtomobilov, in nam podrobneje opisal, kako so videti takšna vozila. »Poleg balistične zaščite imajo vgrajeno vrsto dodatkov, kot so posebna izvedba platišč, ki so vozna tudi v primeru uničenja pnevmatike, zaščita motorja oziroma vitalnih dovodov motorja, zaščitena električna inštalacija, dimne zavese... Nujna oprema je tudi elektronska zaščita z motilniki v širokem spektru. Ti motilniki preprečujejo sproženje daljinsko upravljanih eksplozivnih sredstev. Prav nič ne pomaga najvišja raven balistične zaščite vozila, če motor obstane. Vsi predelovalci vedo, da je možno vsako vozilo uničiti, vse je le vprašanje časa. Zato je zelo pomembno, da se vozilo lahko čim hitreje umakne z nevarnega območja. Vozila za pomembne osebe imajo tudi dobro protibombno zaščito s spodnje strani, kar pa ni običajno pri nižjih stopnjah zaščite, tistih, ki na primer ščitijo pred naključnimi napadalci – uličnimi roparji, kar je zelo razširjeno v Južni Ameriki. To so cenejši modeli vozil.«

A ko preidemo s svetovnega zemljevida na slovenskega, kaj hitro ugotovimo, da smo glede tega na sončni strani Alp še precej zadaj. In še dobro, da je tako, saj to pomeni, da se vsaj za zdaj tu velika večina tudi izpostavljenih ljudi počuti precej varno. Plaskan pravi, da je naš trg premajhen za resno razvijanje tovrstnega programa, je pa vse skupaj zanimivo za celotno regijo, in to je novost, ki jo pripravljajo v bližnji prihodnosti.

Razstavi se celotno vozilo

Seveda pa tovrstne predelave še zdaleč niso poceni. Prvi pogoj je primeren avto, kar bi bili predstavniki najvišjih razredov (audi, BMW, mercedes, lexus...), priljubljeni pa so tudi veliki športni terenci (ZN na svojih misijah uporablja toyote land cruiser). Nadalje je vse povezano s stopnjo zaščite – najcenejše predelave stanejo od 12.000 do 30.000 evrov, VIP-vozila pa vse tja do 300.000 evrov in tudi več, kar velja za avtomobile najvišjih razredov z vrsto dodatne in elektronske zaščite. Sicer pa predelava poteka tako, da je bolje, da bodoči kupec tega dela ne vidi, pravi Plaskan: »Vozilo se dobesedno razstavi. Odstranijo se vse obloge in elektroinštalacija iz notranjosti vozila. Motor običajno ostane nameščen, pri zahtevnih predelavah pa se tudi tega odstrani. Na vse ravne površine se namestijo jeklene plošče. Posebej kritični so spoji – recimo pri vratih – in za vse spoje je treba zagotoviti prekrivanje. Zelo težavna je zamenjava stekla z balistično odpornimi, saj so ta lahko debela do nekaj centimetrov. Težava je, če želimo ohraniti funkcionalnost, kot je električno odpiranje.« Obstajajo pa tudi tako imenovane hitre predelave, pri katerih so za določena vozila napravljene modelirane plošče iz kompozitnih materialov. Ta način predelave je zelo priljubljen v tako imenovanih masovnih in cenovno dostopnejših predelavah, pri katerih pa še naprej ostanejo šibke točke: spoji (vrata, okna...).

Napadov pri nas ne pomnijo

Do točnega števila blindiranih vozil v Sloveniji je iz več razlogov nemogoče priti. S policije so nam sporočili, da nam tega že iz varnostnih razlogov ne morejo posredovati, pravijo pa, da je pri nas »nekaj« blindiranih vozil, ki se uporabljajo predvsem za prevoz varovanih oseb in prevoz vrednostnega blaga. Tovrstna vozila so v lasti policije, nekatera so tudi v lasti zasebnih podjetij, tehnična zaščita teh vozil pa je različna in odvisna od namena uporabe. Ob tem je treba dodati, da službenih blindiranih vozil seveda ne more voziti kdor koli. »Za vožnjo blindiranega vozila voznik ob splošnem opravljenem vozniškem izpitu potrebuje še dodatno specifično in specialistično znanje. Osnovno izobraževanje zagotavlja proizvajalec ob nakupu vozila. Ravno tako proizvajalec ponuja celovit program izobraževanja, kjer se je mogoče priučiti posebnih spretnosti uporabe vozila v različnih okoliščinah. K vsemu skupaj spada tudi določeno taktično znanje, ki se nanaša na taktiko varovanja varovanih oseb, zato so vozniki hkrati tudi varnostniki,« pravi Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.

Blindirano vozilo pa bi na drugi strani, zanimivo, zaman iskali v voznem parku slovenske vlade. Kot nam je pojasnil vodja oddelka za avtomobilske prevoze pri generalnem sekretariatu vlade Gorazd Ropret, njihov vozni park trenutno obsega naslednja protokolarna vozila: sedem osebnih avtomobilov renault vel satis ter dve kombinirani vozili mercedes-benz viano. Poleg omenjenih vozil razpolagajo tudi s službenimi vozili, to so tri vozila audi A6, dve renault laguni, dve vozili renault espace, dve vozili renault clio in po eno vozilo renault master in toyota RAV 4. »Naš vozni park ustreza vsem standardom za izvajanje prevozov v Republiki Sloveniji in je primerljiv z drugimi državami. Morda je v določenih pogledih celo racionalnejši v primerjavi z nekaterimi tujimi. Tudi tuje državnike prevažamo v protokolarnih vozilih renault vel satis in v kombiniranih vozilih mercedes-benz viano, se pa velikokrat soočamo s posebnimi željami po določenih vozilih določenih znamk, ki pa jih naš vozni park žal ne premore,« je pojasnil Ropret in dodal, da so si zaradi svojega protokola ob obisku Slovenije, kot je praksa v svetu, nekateri pripeljali tudi svoja vozila (predsednik ZDA, britanska kraljica, predsednik Rusije...). Sicer pa fizičnih napadov na protokolarna vozila po Ropretovih besedah pri nas ne pomnimo, medtem ko so nam na policiji dejali, da so eno od zgoraj omenjenih blindiranih vozil sredi devetdesetih let napadli med varovanjem veleposlanika Republike Slovenije v Sarajevu, a je nastala le gmotna škoda.