Kljub ohranitvi koncepta starega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), je novi zakon bistveno spremenil ali popolnoma na novo uredil večino elementov delovnega razmerja. Novi ZDR, ki bo začel veljati 11. aprila, torej 30 dni po objavi v Uradnem listu, omogoča namreč delodajalcem prožneje organizirati delovni proces, znižuje nekatere obremenitve in spreminja postopke odpovedi, disciplinske postopke ter postopke odrejanja dela.

Združenje delodajalcev Slovenije, partner Dnevnikovega izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit, je pripravil serijo seminarjev, na katerih delodajalce, kadrovske delavce in druge zainteresirane seznanjajo s spremembami delovnopravne zakonodaje, opozarjajo na bistvene spremembe in dajejo odgovore na številna vprašanja in nejasnosti. Zanimanje strokovne javnosti za seminarje je veliko, prosta mesta pa se hitro (za)polnijo.

Nov teden s seminarjem o novem ZDR odpirajo v torek, 19. marca, ko bodo novosti predstavljali v Hotelu Krka v Novem mestu, v Portorožu bo zainteresirana javnost o novostih poslušala v četrtek, 21. marca, v Konferenčnem centru Metropol, dan pozneje pa na Bledu. Zadnji marčevski seminar, ki bo v ponedeljek, 25. marca, v Hotelu Mons v Ljubljani, je že zaseden. Dodatna aprilska seminarja bosta 9. aprila v Ljubljani in 11. aprila v Mariboru.

»Zakon sicer zmanjšuje delo za določen čas, vendar pa bo v prihodnje potrebnih več oblik dela za skrajšani ali kratek delovni čas, saj se dinamika naročil nenehno spreminja,« opozarja Sonja Šinigoj, direktorica podjetja SAOP, najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2010 in te dni izbrana za primorsko gospodarstvenico leta. Direktorica ponuja tudi nekaj zanimivih rešitev. Po njenem mnenju je pomembno, da se »vsaka delovna ura« šteje kot »normalna delovna doba« in od nje plača tudi vse prispevke. Ljudje naj bi imeli možnost, da so hkrati zaposleni v dveh ali več organizacijah. »Hkrati bi morali tudi drugi družbeni dejavniki upoštevati, da lahko ljudje poljudno združujejo delovni čas v različnih organizacijah v skupno mesečno kvoto delovnih ur in to upoštevati na primer pri dodeljevanju kreditov ter pravicah, ki so vezane na redno delovno razmerje. Delodajalec bi moral imeti pravico presojati, kdaj ima interes zaposliti nekoga za nedoločen čas. V tem segmentu je novi zakon »odšel« v nasprotno smer.«

Sonja Šinigoj meni, da kvote glede zaposlenih preko kadrovskih agencij niso potrebne. »Treba pa bi bilo urediti obveznosti agencij, ki morajo delavcem zagotavljati delo pod pogoji, ki veljajo na našem trgu delovne sile - da živijo in delajo v človeka vrednih razmerah in imajo urejene pogodbe, inšpekcije pa naj opravljajo svoje delo. V nobenem primeru ne bi smeli agencijski delavci imeti dumpinške vloge na našem trgu delovne sile, saj bi bili v takšnem primeru diskriminirani domači delavci. Plačila agencijskih delavcev bi morala biti primerljiva s plačili ostalih zaposlenih.«

Ekonomsko odvisni delavci naj sklepajo poslovne pogodbe tako kot vsi drugi poslovni subjekti. Odpoved takšne pogodbe naj bi bila rokovno izenačena z odpovednim rokom za običajne pogodbe o delu, seveda z ustrezno utemeljitvijo. »Plačila na podlagi poslovnih pogodb pa bi morala biti primerljiva s plačili po kolektivni pogodbi in splošnih aktih naročnika,« predlaga Sonja Šinigoj, ki tako kot mnogi drugi jasno poudarja: »Delo mora postati vrednota in ne samo strošek.« Pri poudarjanju večje fleksibilnost na trgu dela pa je premalo pozornosti namenjeno zaposlovanju mladih, različnim oblikam zaposlitve, ki bi omogočile dovolj delovnih mest za hiter prehod iz ene zaposlitve v drugo in vrnitev iz nezaposlenosti na trg dela, strategiji razvoja. »Le če bomo več vlagali v raziskave in razvoj, bomo ustvarjali nove potrebe po produktih in po novih zaposlitvah oziroma bomo ustvarjali nova delovna mesta.«

Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo, pa meni, da je zakon korak naprej. »Zakon ne rešuje vseh težav, ki se pojavljajo na trgu dela, pomeni pa precejšen korak naprej k inovativnejšim rešitvam. V praksi se bo pokazalo, kje so prave rešitve in kje problemi ter kaj bo potrebno še izboljšati. Za našo dejavnost je značilno projektno delo, kjer so v posameznih delih leta potrebe po zaposlovanju večje, na drugi strani pa so obdobja z manj naročili. V prihodnosti bo gotovo potrebno še delati na tem področju, gre pa pohvala naporom, ki so bili vloženi v spremembo zakona, saj je bilo potrebno veliko usklajevanj in prilagajanja.